Tisoč glava množica se je prišla poklonit žrtvam medvojnega in povojnega nasilja. 70 let mineva od grozodejstev, ki so se zgodile v Teharjih. Spominski park še danes ni dokončan, veliko pa je tudi še neodkritih grobišč po Sloveniji. Čas bi že bil, da pobite dostojno pokopljemo, dosežemo spravo s preteklostjo in zgodovini vrnemo ukradeno resnico, je bilo glavno sporočilo govornikov.
Nova slovenska zaveza je v Teharjih organizirala tradicionalno spominsko slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega nasilja. Mašo je daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je pozval k priznanju resnice, odpuščanju in spravi. Na slovesnosti je spregovoril celjski župan Bojan Šrot, osrednji govornik pa je bil profesor Brane Senegačnik. Padlim v povojnih pobojih so se poklonili tudi nekateri vidni predstavniki slovenske politike: Janez Janša, Vinko Gorenak, Jelka Godec in Iva Dimic.
Ni sprave brez resnice in odpuščanja
»Prvi zločin se je zgodil, ko so sem pripeljali in pobijali nedolžne žrtve. Ko so njihova mrtva telesa polili z žlindro in pokrili s smetmi, pa se je zgodil še drugi zločin. Rajnim niso vzeli le življenja, ampak so iznakazili tudi njihovo dostojanstvo,« je povedal celjski škof Stanislav Lipovšek.
Dodal je: »Tretji zločin bi se zgodil, če bi na to pozabili. Narediti moramo vse, kar lahko, da se na tem in vseh drugih znanih in še ne znanih grobiščih poskrbi, da bodo vse žrtve povojnih pobojev dobile svoje ime in svoj grob.«
Po besedah celjskega škofa je: «sprava mogoča le, če smo pripravljeni odpuščati. Odpuščanje pa je možno le takrat, ko smo pripravljeni priznati resnico. Pa če je še tako boleča, težka in obremenjujoča.«
Še danes je zid molka visok in močan
»Le kaj je bilo v teh ljudeh, da so bili sposobni storiti tako grozovit zločin. Normalnemu človeku tega ni mogoče razumeti,« je povedal celjski župan Bojan Šrot in poudaril, da so dogodki izpred 70 let za večno zaznamovali ta kraj.
Nadaljeval je: »Teharsko taborišče je bilo vsa leta po vojni tabu tema, o kateri se ni govorilo. Verjetno zaradi tega, ker so zločinci upali, da bo šlo vse skupaj v pozabo. Tudi danes, 24 let odkar živimo v svobodni Sloveniji je ta zid molka še vedno visok in močan. To je verjetno še manj razumljivo.«
»To je park opomina, da se nikoli več ne bi zgodilo, kaj podobnega,« je dejal Šrot. Izpostavil je, da upa, da bo država izpolnila svojo dolžnost in ta park čim prej dogradila. Prepričan je, da pri tem ne gre za vprašanje denarja, temveč volje.
Kako razumeti našo zgodovino in sedanjost
»Pomori teharskih taboriščnikov so nedvomno dogodek z izrednim vplivom na slovensko zgodovino. Slovenska družba je bila zaradi njih dobesedno fizično spremenjena. Z ustrahovalno zapovedjo molka pa je dobila še en udarec, ki je močno deformiral njeno miselnost in etiko, je povedal profesor Brane Senegačnik.
Nadaljeval je z razmišljanjem: »Kako razumeti našo zgodovino in sedanjost, ne da bi vse to poznali, ne da bi vso to grozljivo in bolečo resničnost kar najbolj natančno raziskali? To je osnovna logika zgodovinske vede. A od varuhov zgodovinske stroke slišimo zaničljive besede o revidiranju zgodovine, ki da je nespremenljiva. Kaj je to, če ne brezsramno zanikanje smisla lastnega poklica.«
Čas je za spravo. Spominski park je potrebno dograditi, saj še vedno manjkajo nekatere bistvene razsežnosti kot so križev pot in spominske plošče z imeni ujetnikov. Spodobi se, da mrtve dostojno pokopljemo, svojcem pa damo grobišče. Kraj, kjer se bodo od svojih bližnjih lahko dostojno poslovili, se jih spominjali in za njih molili.
J. F.