Moderna levica se je pod vplivom kulturnega marksizma popolnoma preobrazila. Medtem ko so včasih po cestah korakali s kladivi oboroženi delavci iz tovarn, lahko danes gledamo horde univerzitetno izobraženih zombijev, ki se mečejo po tleh, kričijo kot zmešani in uničujejo tujo lastnino. Pravzaprav je večina modernih levičarjev mladih liberalcev, ki prihajajo iz srednjega ali višjega sloja.
Tudi, če pogledamo retoriko levice, zelo malokrat zaznamo govorjenje o delavskem boju in delavcih. Teme, ki jih pokriva moderna levica, so bolj usmerjene v gejevstvo, lezbištvo, pravice subkultur, manjšin, migrantov, muslimanov, v socialo in podobno. Pa tudi sicer levica nikoli ni naredila kaj dosti za delavce. Bolj kot ne jim je vrgla pesek v oči s kolektivnimi dopusti, “firmskimi” hišicami ob morju in podobnim.
Kaj imajo delavci od levih vlad?
Danes imajo tudi delavci dostop do spleta in družbenih medijev. Lahko se sami prepričajo, kdo dela v njihovo korist in kdo ne. Moramo pa tudi razumeti, da so delavci tisti, ki delajo v realnem sektorju. V tovarnah, za traki, skladiščih in industriji. In za te ljudi levica ni nikoli naredila nič. Kako pa naj bi? Dušan Semolič, ki naj bi bil glavni borec za pravice delavstva, je že več desetletij na položaju in za to prejema bajno plačo. Delavci, ki ga s članarinami plačujejo, pa imajo od tega – kaj? Manj, kot nič.
Kombinacija uspešnega menedžerja in dobrega delavca pa je enačba za uspeh. In kdo v Sloveniji zastopa ideje prostega trga? Levica? Kje pa. Idejo tržnega liberalizma je vedno zagovarjala desnica. Manj države je bilo vedno geslo desnice. “Živi v skladu s svojimi zmožnostmi” je tudi ena od trditev, ki jo pooseblja desnica. Pa naj se nanaša na posameznika ali državo. Stabilen proračun je prav tako pomemben za državo, kot je za vsako gospodinjstvo.
Saj nič nimamo, kje pa naj vzamemo?
Težava je v tem, da v Sloveniji preveč ljudi komaj preživi s svojimi mizernimi plačami; 300.000 ljudi pod mejo revščine, upokojenci, ki prejemajo 120 evrov miloščine, delavci, ki se iz meseca v mesec komaj prebijejo z minimalno plačo. To je resničnost, v kateri živimo. Čas pa je, da pogledamo mimo zidov, ki jih vzpostavljajo levičarji, in ugotovimo, zakaj smo na tej točki. Zakaj je Slovenija dežela revežev, brez veselja za prihodnost?
In to jim uspeva. S pomočjo medijev, šolstva, javnega sektorja, sindikatov in predvsem denarja. Razvoj Slovenije bi moral iti v smer vitke javne uprave, poštenega pravosodja in svobodnega gospodarstva. A socialisti tega nočejo, zato se utapljamo v dolgovih, ljudje pa imajo vse manj v denarnicah in na računih, če sploh imajo kaj. Potrebna je sprememba paradigme in delavstvo bo imelo veliko vlogo. Ko bodo delavci spoznali, da s svojim delom, za katerega so obupno slabo plačani, podpirajo javni sektor, režimske medije in politiko, ki zanje ne naredi ničesar, bodo vstali in zahtevali svoje.
Za levico ste delavci koristni idioti, za desnico pa ste ljudje. Socialdemokracija (izvorno ime SDS) ima dolgo tradicijo boja za delavstvo. Od izvorne JSDS (Jugoslovanska socialdemokratska stranka) pa do SDS. Delavci niste pozabljeni. Tudi Delavska zveza SDS zastopa in se bori za delavstvo. A največ, kar lahko država naredi za delavca, je, da vzpostavi pogoje za razvoj gospodarstva. Če bo cvetelo gospodarstvo, če bodo menedžerji pravi poslovneži, bodo tudi delavci živeli dobro.
Aleksander Rant