Mar so v tako imenovani Svobodi res tako slabo zavarovane pravice naših otrok? “Nobene zakonske ovire ni, da Zavod za zaposlovanje 15-letno iskalko zaposlitve napoti na delo erotične maserke,” je kritičen naš bralec, ki med drugim opozarja, da v dejavnost erotičnih masaž spada tudi izvajanje masaže “body to body” (telo ob telo) ter masaže spolnih organov. To, da v luči narave omenjenega dela marsikdo zastriže z ušesi, če bi izvedel, da delo opravlja mladoletna oseba, najbrž ne čudi.
Enega od naših bralcev je zanimalo, če drži podatek, da ni nobene zakonske ovire za zaposlitev mladoletnice, stare 15 let, za opravljanje dejavnosti nege telesa (96.040), vključno z erotično masažo. “Iz Pravilnika o varovanju zdravja pri delu otrok, mladostnikov in mladih oseb ni namreč mogoče izluščiti nikakršne omejitve za to dejavnost, ki ne predstavlja tveganj v smislu fizikalnih, kemičnih ali bioloških dejavnikov,” je ob tem dodal in se z vprašanjem obrnil na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V odgovoru na vprašanje našega bralca so na ministrstvu uvodoma pojasnili, da niso pristojni dajati pravnih nasvetov strankam v konkretnih postopkih niti podajati obvezujočih pravnih mnenj. “Kot upravni organ podaja pojasnila v zvezi z zakonsko ureditvijo delovnopravnih vprašanj ter oblikuje neobvezujoča pravna mnenja oziroma strokovna stališča z vidika splošne delovnopravne ureditve. Za odločanje v konkretnih spornih zadevah s področja delovnega prava je pristojno delovno sodišče v individualnih delovnih sporih,” so pojasnili in dodali, da je za strokovno pomoč in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja delovna razmerja, pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Pogodbo o zaposlitvi smejo skleniti osebe, ki so dopolnile starost 15 let
Nato so v zvezi z Zakonom o delovnih razmerjih glede sposobnosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi, nanašajoč se na prvi odstavek 22. člena zakona, pojasnili, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDR-1 objavljene pogoje za opravljanje dela. “Edini pogoj, ki ga določa ZDR-1, je splošna sposobnost za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, to je dopolnjena starost 15 let, kar ima podlago v 21. členu ZDR-1. Vsi ostali pogoji so vezani na potrebe delovnega mesta in so lahko določeni s predpisi ali avtonomnimi pravnimi akti”.
Pogodbeni stranki sta sodeč po ZDR-1 pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja dolžni upoštevati določbe ZDR-1 in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. “Ob tem naj v zvezi s sklepanjem pogodbe o zaposlitvi še dodamo, da se v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZDR-1 glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno,” so ob tem dodali in spomnili, da je sicer v 190. členu (konkretizirano v določbah od 191. do 194. člena) zakona določeno posebno varstvo delavcev, ki še niso polnoletni. “Kot izhaja iz komentarja, ZDR-1 predstavlja ureditev posebnega varstva delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, v ZDR-1 podrobnejšo zakonsko ureditev določbe tretjega odstavka 53. člena Ustave RS, po kateri država med drugim varuje mladino in ustvarja za to varstvo potrebne ukrepe, predvsem pa gre za prenos mednarodnih pravnih aktov v naš pravni red,” so še dodali.
Tu so določena dela, ki se ne smejo naložiti delavcu, ki še ni dopolnil 18 let:
Ministrstvo sicer opozarja, da mednarodni pravni akti zavezujejo državo k spoštovanju
Posebno pravno varstvo mladine na ravni EU ureja Direktiva Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih pri delu (minimalna delovna ali zaposlitvena starost ne sme biti nižja od minimalne starosti, pri kateri se konča obvezno redno šolanje, kot ga določa nacionalna zakonodaja (ne manj kot 15 let)). V skladu s to direktivo morajo delodajalci mladim zagotoviti delovne razmere, ki so primerne za njihovo starost. Mladi morajo biti varovani pred gospodarskim izkoriščanjem in pred vsakim delom, ki bi lahko škodilo njihovi varnosti, zdravju ali telesnemu, duševnemu, moralnemu in socialnemu razvoju, ali pa ogrozilo njihovo izobraževanje. Prepoved dela otrok in varstvo mladih pri delu podobno kot direktiva ureja tudi 32. člen Listine EU o temeljnih pravicah. “Upoštevaje navedeno menimo, da je potrebno določbe ZDR-1, ki urejajo posebno varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, ter Pravilnika razlagati v okviru in v skladu z namenom, ki izhaja tudi iz zgoraj navedenih mednarodnih pravnih aktov, ki zavezujejo Republiko Slovenijo,” poudarjajo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V nadaljevanju so pri odgovoru na vprašanje našega bralca pojasnili, da je “delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, kar ima podlago v prvem odstavku 4. člena ZDR-1”. Ob tem so pojasnili na eno izmed sodb Vrhovnega sodišča RS, ki je obrazložilo, da je zlasti pomembno poudariti element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, t. i. direktivno oblast delodajalca, ker se delovno razmerje od ostalih pravnih razmerij razlikuje predvsem po stopnji osebne odvisnosti, s katero je oseba zavezana k opravljanju določenega dela.
Potrebno bi bilo presojanje v okviru kazenskopravnih predpisov
Na samem koncu so tako postregli s sklepom, da glede opravljanja dejavnosti za nego telesa po standardni klasifikaciji dejavnosti S96.040, kamor SURS uvršča tudi dejavnost erotičnih masažnih salonov, ki ponujajo spolne storitve, menijo, da bi bilo dopustnost opravljanja dela (še posebej to velja za mladoletno osebo) v odvisnem razmerju, kamor sodi tudi delovno razmerje, v takšni dejavnosti, ki vključuje tudi erotično masažo (kot je bilo opisano v vprašanju), upoštevaje tudi sodbo Vrhovnega sodišča (I Ips 32491/2016 z dne 1. 4. 2021), potrebno presojati v okviru kazenskopravnih predpisov. “Ob tem pripominjamo, da kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost ureja Kazenski zakonik v devetnajstem poglavju. Ker sodi KZ-1 v vsebinsko pristojnost Ministrstva za pravosodje, vaše vprašanje v tem delu odstopamo Ministrstvu za pravosodje,” so zaključili.
Otroci predstavljajo naše največje bogastvo, zato si verjetno nihče ne želi, da bi bili izpostavljeni taki naravi dela, kot jo predstavljajo erotične masaže. Tam je namreč prisotna golota. Ker pa seveda obstaja nevarnost, da bi bil lahko otrok na račun dela tarča s strani kakšne od strank, je skrb še toliko večja. Na tem mestu sicer želimo poudariti, da ima vsak polnoletnik pravico opravljati delo, kot si ga želi, in vsak polnoletnik uporabljati storitev, katero delo poteka v skladu z zakonom, a otroci so vendarle ranljivi na številnih področjih, ko so še v procesu osebnega razvoja in potrebno je narediti vse, da se jih zaščiti v največji možni meri. Nedvomno bo še zanimivo počakati na odgovor pravosodnega ministrstva.
Sara Kovač