fbpx

Stankovič bi v slovensko narodnozabavno glasbo vključil temnopolte, prebivalce bivše juge in geje

dr. Peter Stanković (Foto: zajem zaslona RTV)

Profesor in raziskovalec na FDV dr. Peter Stanković je pred časom razburil javnost s trditvijo na radiu, da obstaja nevarnost, da si bodo fašistične oziroma avtokratske sile v družbi poskusile nekako to glasbo prisvojiti. Tokrat je v oddaji intervju na RTV govoril o tej diskusiji v javnosti, pri tem pa je še izpostavil, da bi se morala slovenska narodnozabavna glasba za njeno večjo priljubljenostbtudi prek meja preoblikovati. “Na primer, če bi imeli temnopolte, če bi imeli kakšne ‘čefurje’, kakšne geje, jaz mislim, da bi lahko samo pridobila,” je dejal Stanković.

Potem ko je prof. dr. Peter Stanković z ljubljanske fakultete za družbene vede na začetku januarja izdal znanstveno monografijo Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe, se je nanj vsul plaz očitkov in žalitev, saj so nekateri mnenja, da je slovensko narodnozabavno glasbo označil za fašistično.

Raziskovalec popularne kulture Stanković je v oddaji na Valu 202 razložil, da naj bi ljudje, ki poslušajo narodnozabavno glasbo, razmišljali izrazito uniformno. “Ena vrednota, en narod ‒ v nekem trenutku bodo rabili samo še enega voditelja, pa bomo tam, kjer ne bi radi bili. Lahko vidimo, da politika z bolj avtokratskimi težnjami apropriira, podpira, uporablja, izrablja tudi to glasbo, ne samo v Sloveniji. Nočem reči, da je ta glasba sama po sebi avtokratska, fašistoidna, a je s svojim preprostim, enoznačnim, uniformnim svetom zelo pripravna za take prisvojitve,” je zatrdil.

Foto: zajem zaslona RTV

Po mnenju dela publike je dal vedeti, da sam meni, da ima aktualna politika avtokratske težnje. Nikakor ne preseneča uporaba besede fašistoidna, saj jo nasprotniki vlade radi pripisujejo, ko je govora o desnosredinski vladi in stvareh, povezanih z njo. Stanković sicer ni zatrdil, da je narodnozabavna glasba avtokratska in fašistoidna, je pa dal vedeti, da je ta prikladna za takšne posvojitve, kar pa je tudi zgovorno samo po sebi.

Zanika, da bi narodnozabavno glasbo označil za fašistično in avtokratsko
Stanković je bil sinoči tudi gost oddaje Intervju, kjer je obrazložil svojo trditev na radiu. “V principu je moje sporočilo, da je sodobna slovenska narodnozabavna glasba čisto normalen glasbeni žanr, zelo priljubljen in v bistvu na noben način, če govoriva o širših, političnih in družbenih konotacijah, problematičen. Se pravi v njem podčrtujem ni nič fašističnega, nič avtokratskega, karkoli,” je pojasnil.

V nadaljevanju izraža nevarnost, da obstaja neka možnost, da si bodo takšne fašistične oziroma avtokratske sile v družbi poskusile nekako to glasbo prisvojiti. “To, kar se je zgodilo nad menoj, samo potrjuje moje teze,” je prepričan. Pri tem pravi, da je šlo za manipulacije, ker naj bi ga naš medij obtožil, da je označil narodnozabavno glasbo za fašistoidno in avtokratsko, kar pa ne drži, saj smo zapisali, da je narodnozabavna prikladna za takšne posvojitve, kot trdi tudi sam.

Koncert Saše Avsenika na prostem (Foto: Nova24TV)

Po njegovi raziskavi slovensko narodnozabavno glasbo posluša malo manj kot polovica Slovencev in gre za zelo priljubljen žanr pri nas. Pri tem še izpostavlja, da nekoliko več ljudi posluša to glasbo na podeželju, nižje izobraženi, bolj priljubljena pa je med bolj desno usmerjenimi. Njegova teza tudi je, da se je slovenska narodnozabavna glasba modernizirala na ravni znakov. “Sama struktura uporabe teh znakov pa je še zmeraj tradicionalna,” je izpostavil.

V narodnozabavni glasbi si želi več temnopoltih prebivalcev bivše juge in gejev
Nasprotno pa gre v moderni družbi za pluralizem, kjer so vrednote različne, različni so stili oblačenja in ni več toliko teh centrov norm. Pri narodnozabavni glasbi je opazil bolj konservativne vrednote z zelo jasnim življenjskim potekom. Pri tem še izpostavlja, da bi lahko tudi narodnozabavno glasbo opremili z novimi elementi.

Po njegovem mnenju bi lahko tudi temnopolti igrali narodnozabavno glasbo, saj imajo smisel za ritem. “A veste, to bi lahko bila super ‘muska’,” je dejal. Na takšen način meni, da bi lahko bila narodnozabavna glasba bolj hibridna in pisana, bolj znana izven naših meja. “Na primer, če bi imeli temnopolte, če bi imeli kakšne ‘čefurje’, kakšne geje, jaz mislim, da bi lahko samo pridobila,” je še sklenil.

Sara Kovač