Ste že slišali za Surinam? Poleg te države se uvrščamo na lestvici ekonomske svobode

Datum:

Slovenija je na lestvici ekonomske svobode inštituta Fraser, ki jo objavlja inštitut Visio v sodelovanju z Mrežo ekonomske svobode, letos med 159 državami zasedla 97. mesto, ki si ga deli z južnoameriško državo Surinam. Hkrati je najslabše uvrščena država Evropske unije.

Slovenija je tako letos napredovala, a še zmeraj zaostaja za vrhom, ki ga je dosegla leta 2010, ko so bili za izdelavo indeksa ekonomske svobode uporabljeni podatki iz leta 2008. Je pa s 97. mestom najslabše uvrščena država Evropske unije.

Poročilo vključuje 42 kazalnikov, združenih v obseg (para)države, pravni sistem in varovanje lastninskih pravic, trdnost valute, svobodo mednarodne trgovine in predpise oz. regulativo. Slovenija se je najslabše (147. mesto) odrezala glede obsega državnega aparata, regulative (123. mesto), bolje pa ji je šlo pri svobodi mednarodne trgovine (41. mesto) in pri trdnosti valute (85. mesto).

Deseterico najboljših držav poleg Hongkonga, Singapurja in Nove Zelandije sestavljajo še Švica, Kanada, Gruzija, Irska, Mauritius, Združeni arabski emirati, medtem ko si Avstralija in Združeno kraljestvo delita deseto mesto.

Med drugimi velikimi državami so se ZDA uvrstile na 16. mesto, Nemčija na 30., Japonska na 40., Južna Koreja na 42., Francija na 57., Italija na 69., Rusija na 102., Indija na 112. mesto in Kitajska, s katero si je Slovenija lani delila 111. mesto, na 113. mesto.

Najnižje ocenjene države pa so Iran, Alžirija, Čad, Gvineja, Angola, Srednjeafriška republika, Argentina, Republika Kongo, Libija in na zadnjem mestu Venezuela.

Pozitivni trendi predvsem zaradi ZUJF-a
Leta 2014, kar predstavlja danes izdano poročilo Ekonomske svobode sveta, je za Slovenijo prišlo do spremembe trenda. “Takrat smo na področju ekonomske svobode v Sloveniji po letih nazadovanja naposled zaznali premike na bolje. Razlogi so tako v krčenju pretiranih predpisov na področju mednarodne trgovine in povečanju obsega bančnih posojil zasebnemu sektorju kot tudi v zmanjšanem nasprotovanju pritoka tujega kapitala in naposled tudi zaradi manjše javne porabe, ki je bila v veliki meri posledica sprejetja zakona za uravnoteženje javnih financ,” je pojasnila predsednica instituta Visio Tanja Porčnik.

Anže Burger: Potrebujemo spremembo volilnega sistema
Burger meni, da je za tako nizko uvrstitev kriva politika, ki ji primanjkuje predvsem reformne zavezanosti. Potrebujemo spremembo volilnega sistema, saj ta, ki ga imamo sedaj, praviloma generira nestabilne vlade. Koalicijske stranke so tako odvisne od manjših strank, ki izsiljujejo v skladu s svojimi interesnimi ozadji. Nastati bi morala močnejša sredinska reformna koalicija, ki bi bila sposobna zdržati politične pritiske.

Ekonomska svoboda je predpogoj za vse druge oblike svobode
Izračun indeksa ekonomske svobode temelji na oceni različnih faktorjev, iz katerih se nato sestavi kumulativna ocena. Faktorji vključujejo oceno upoštevanja pravice do zasebne lastnine, korupcije, državne potrošnje, fiskalne svobode, težavnosti poslovanja, monetarne svobode, svobode na trgu dela, svobode investiranja, finančne svobode ter svobode trgovanja.

Lestvico ekonomske svobode pripravljajo od leta 1996 in je nastala na pobudo Nobelovih nagrajencev iz ekonomije Douglassa Northa, Gerryja Beckerja in Miltona Friedmana. Slednji je večkrat dejal, da je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge oblike svobode, tudi za politično, ter da je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva.

M. P., STA

Sorodno

Zadnji prispevki

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili koalicijski poslanci

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...