fbpx

Številke govorijo same zase, komu je resnično mar za oskrbo starejših

Anja Kopač Mrak slabo vest (foto: STA)

Domovi za starejše so že več kot desetletje eno najbolj podhranjenih in zapostavljenih področij. Epidemija je do potankosti razgalila dolgoletne težave s kadri in prostorsko stisko v domovih. Tako so na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti takoj ob nastopu mandata aktualnega ministra prioritetno začeli z aktivnostmi za čimprejšnjo zagotovitev dodatnih kapacitet za starejše in sicer s podelitvijo koncesij, z intenzivnim črpanjem evropskih sredstev in v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Zagotovili so skoraj 25 milijonov evrov za vlaganja v kapacitete starejših, skupno pa so zagotovili še 30 milijonov evrov v naslednjih dveh letih, kar je bistveno več kot v preteklih letih; med letoma 2014 in 2020 je pogodbena vrednost investicij znašala 2.101.296,02 evra.

Ni naključje, da sem si ravno to področje zastavil kot prioritetno, saj sem takoj, ko sem nastopil svoj mandat, uvidel, da potrebuje korenito sistemsko prenovo,” je že pred časom povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janez Cigler Kralj in opozoril, da so posledice dolgoletnega zanemarjanja žal tudi tragične. Domovi so bili desetletje in več prostorsko, kadrovsko in finančno zanemarjeni, kar se sedaj sanira. Kadrovski in prostorski standardi in normativi niso več ustrezni, kar se sedaj spreminja. Številni domovi niso bili sposobni izvesti izolacije stanovalcev zaradi prostorskih razmer, npr. večposteljnih sob. To situacijo se je sedaj krizno reševalo prek proračunskega financiranja zunanjih rdečih con, sistemsko pa se sanira tudi preko milijonskih vlaganj v nove, sodobne namestitve starejših.

Razmere v domovih starejših med epidemijo so pokazale, kako sistemsko podhranjeno in popolnoma prezrto je bilo področje oskrbe starejših, še posebej institucionalnega varstva v preteklem desetletju. Zadnji dom iz javnih sredstev je bil zgrajen leta 2005, dom starejših občanov Fužine. V celotnem obdobju od leta 2009 do leta 2019 je bilo v DSO-jih, ki jih je ustanovila država zagotovljeno zgolj 348 dodatnih postelj, v letu 2017 za investicije v domove starejših znotraj proračuna ni bilo namenjenih sredstev, od 2008 pa do 2020 pa zgolj 32,9 milijonov evrov sredstev za investicije v domove starejših. Od tega v zadnjih petih letih zgolj 8,4 milijonov evrov. Starejši so bili  v preteklem desetletju dejansko odrinjeni na rob družbe. Po trenutnih podatkih približno 2 tisoč starejših čaka na prosto posteljo v domovih starejših, do leta 2030 bo ta številka narasla na 6 tisoč do 8 tisoč. V obdobju od leta 2009 do leta 2019 se je v javni mreži domov zagotovilo dodatnih 2.044 postelj (348 v državnih in 1696 v domovih s koncesijo). “Takšna dinamika rasti dodatnih kapacitet v domovih starejših je nezadostna, zaskrbljujoča in kratkovidna,” je ocenil minister Cigler Kralj.

Za problematiko oskrbe starejših se v času ministra Cigler Kralja namenja petkrat več sredstev, kot se je v času drugih vlad od leta 2008 naprej. Tudi Jurij Lep je še pred izstopom iz stranke DeSUS povedal, da so zadovoljni s tem, kar se je v preteklem letu uspelo doseči za upokojence. “Kot primarni zagovorniki pravic upokojencev in drugih šibkih skupin, smo v koaliciji našli sogovornika, ki je znal prisluhniti težavam, s katerimi se sooča vse preveč ljudi v naši državi,” je dejal februarja na glasovanju o konstruktivni nezaupnici. Takrat je tudi premer Janez Janša opozoril na nekaj podatkov o tem, v kaj se je vlagalo zadnjih deset let. “V teh zadnjih desetih letih, do vključno z letom 2019, je bila SDS eno leto v vladi, stranka SD devet let. V vsem tem času so investicije v bolnišnice, šole, zavode za usposabljanje, študentske in dijaške domove in fakultete znašale 713.404.363 evrov. V tem času je šlo za javno RTV skoraj milijarda evrov. Zaradi mene lahko damo za javno RTV 2 milijardi evrov, ampak takrat ko bomo za te ostale potrebe lahko dali deset milijard. Ne pa, ko lahko damo manj. To je bila vaša politika deset let. Zato so ljudje umirali. Za domove za starejše je šlo 25 milijonov evrov, za nevladne organizacije, ki imajo naslov na Metelkova 6, je šlo 37 milijonov evrov. To so bile vaše prioritete,” je bil kritičen do preteklega dela.

Kot je prikazano na spodnjem grafu, je bilo v času 370 dni, ko je resor  vodil sedanji minister, zagotovljeno daleč največ proračunskih in sredstev EU, in sicer več kot če bi skupaj sešteli vsa sredstva od leta 2014 pa do 2020. Pred časom pa so bili predstavljeni tudi podatki iz katerih je razvidno, da je MDDSZ za namestitve starejših v letu 2008 namenilo nekaj več kot 5 milijonov, v letih ki so sledila pa se te številke praktično ni več doseglo. Leta 2020 je številka poskočila proti 25 milijonom evrov.

Tudi Zmago Jelinčič Plemeniti je poudaril, da so izplačila s področja družinskih ukrepov v letu 2020 najvišja v zadnjih 10 letih. V 15 letih pred prihodom sedanjega ministra na ministrstvo za delo se ni zgradil noben dom, zdaj pa se zagotavlja dodatnih 30 milijonov evrov za gradnjo petih novih domov in dokončanje dveh obstoječih. Med drugim je bil kritičen do sistema socialne pomoči pri nas, do števila zaposlenih na ministrstvu in do dela zaposlenih na centrih za socialno delo. V državnem proračunu za leti 2021 in 2022 se zagotavlja 30 milijonov evrov investicijskih sredstev za krepitev javne mreže domov za starejše. Za področje oskrbe starejših se računa tudi na znatna sredstva iz Sklada za okrevanje (56 milijonov evrov) in Načrta za okrevanje in odpornost (izvedba celovite reforme in dodatnih 850 postelj). Do konca leta 2022 načrtujejo dodatnih 2385 postelj. V okviru javne mreže iz naslova podelitve koncesij bodo v prihodnje še gradili domove po vsej Sloveniji in bo zanje namenjenih 19 milijonov evrov. “Do konca leto bo zgrajenih 15 dnevnih centrov za skupno 218 starejših in 13 enot za začasne namestitve za skupno 178 starejših,” so pojasnili na ministrstvu. V nadaljevanju so še obrazložili, da bo v prihodnje zaključena tudi energetska sanacija prej dotrajanih domov za starejše v vrednost 845 tisoč evrov, kar je skoraj trikrat toliko, kot je bilo za DSO-je namenjeno denarja leta 2016.

Da je skrb za starejše prednostna naloga tega mandata in ključna tema tega ministrstva, je Cigler Kralj že poleti povedal na predstavitvi zakona o dolgotrajni oskrbi. Skupaj z ministrstvom za zdravje so uspeli sprejeti tudi osnutek zakona o dolgotrajni oskrbi. Po Kraljevih besedah so se na ravni vlade in v obeh ministrstvih odločili, da naredijo premik na področju dolgotrajne oskrbe starejših. Zakon o dolgotrajni oskrbi omogoča, da bodo na strateški ravni, vse aktivnosti in ukrepe, ki jih izvajajo povezali v celovit sistem in da bodo storitve za oskrbo starejših dostopne ter bodo zagotavljale dostojanstvo pa tudi, da bodo tudi finančno dosegljive. Če ljudje ne morejo ostati doma, je pomembno, da se jim zagotovi dostojanstveno bivanje v instituciji v skladu z njihovimi potrebami in željami. Predlog zakona tako razlikuje tri vrste domov glede na stopnjo, ki jo posameznik potrebuje. Večina domov sicer ostaja v domeni ministrstva za socialo. “Želimo, da se ljudje v domovih počutijo, da so tam doma.”

Sara Bertoncelj