fbpx

Številke kažejo, da cepivo proti covidu-19 deluje bolje od napovedi

Foto: epa

Mnogi anticepilski Facebook strokovnjaki, vsaj tisti, ki virusa ne zanikajo povsem, so namreč prepričani, da cepivo ne deluje in žal to svoje prepričanje vztrajno širijo naprej. Približno tako, kot se širijo kobilice. A številke še vedno govorijo močno v prid cepivom, velika večina hospitaliziranih namreč ni cepljena. Pri starejših necepljenih je tveganje za hospitalizacijo kar 10-krat večje, ne glede na starostno skupino pa velja, da če se cepimo, si za približno 5-krat zmanjšamo verjetnost hospitalizacije – tako v svojem članku poudarja tudi prof. dr. Maja Pohar Perme, ki je zaposlena na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

V nedeljo so v Sloveniji ob opravljenih 2282 PCR-testih potrdili 1008 okužb s koronavirusom, je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Delež pozitivnih izvidov je bil 44,2-odstoten – torej je za 6,2 odstotni točki višji kot pred tednom dni. Po podatkih vlade v bolnišnicah zdravijo 548 covidnih bolnikov, 15 več kot dan prej. V enotah intenzivne terapije je hospitaliziranih enako število bolnikov kot dan prej, in sicer 173 bolnikov. Najmlajši covidni bolnik na navadnem oddelku je star 27 let, na intenzivni negi pa 28 let, je na Twitterju objavila vlada. V nedeljo je umrlo 11 covidnih bolnikov, poroča STA.

Če nas zanima, kako se verjetnost hospitalizacije razlikuje med cepljenimi in necepljenimi, moramo pri tem upoštevati število cepljenih in necepljenih v populaciji; razmerje teh dveh skupin se seveda glede na starost zelo razlikuje. V novembru lani je bilo tedensko hospitaliziranih približno 40 oseb na 100 tisoč necepljenih prebivalcev, med 100 tisoč cepljenimi prebivalci pa smo opazili 15 novih hospitalizacij tedensko. Hkrati je seveda opaziti, da je tveganje za hospitalizacijo zelo različno glede na starost. Medtem ko je bilo pri mlajših necepljenih (do 65 let) v novembru do 25 novih hospitalizacij tedensko, je to število bistveno večje pri starejših, kjer je tedensko dosegalo kar do 250 novih hospitalizacij na 100 tisoč necepljenih prebivalcev. Pri starejših necepljenih je torej tveganje za hospitalizacijo kar 10-krat večje.

Taka primerjava pomembno podceni pravo razmerje tveganj – gre za znan statistični problem
Kot je pojasnjeno na portalu covid-19.sledilnik.org, bi lahko z levega grafa slike 3 razbrali, da so stolpci, ki prikazujejo verjetnost hospitalizacije med necepljenimi, približno 2,5-krat višji kot stolpci cepljenih. Ta faktor imenujemo razmerje tveganj: pove nam, da imajo necepljeni 2,5-krat večjo verjetnost hospitalizacije. Vendar pa se moramo pri tem zavedati, da ta primerjava še ne govori o učinku cepljenja, saj so vanjo vključeni zelo različni in ne neposredno primerljivi posamezniki. Spomnimo, cepljenje v Sloveniji ni potekalo naključno, v precej večjem deležu so se cepili tisti, ki so bili bolj ogroženi in so imeli pred cepljenjem precej večjo verjetnost, da bodo hospitalizirani. Neposredna primerjava cepljenih in necepljenih bi torej primerjala posameznike, katerih povprečna starost se razlikuje za kar 20 let — kar pa pomeni, da so tako povsem neprimerljivi glede verjetnosti hospitalizacije.

Vir: Sledilnik

Če se cepimo, si za približno 5-krat zmanjšamo verjetnost hospitalizacije
Za razumevanje učinka cepljenja moramo  upoštevati tudi starostno strukturo cepljenih – kar je narejeno na srednjem in desnem grafu slike 3, kjer je prikazan delež hospitaliziranih med cepljenimi in necepljenimi glede na starost. Tu je razvidno, da so razlike velike — cepljenje pri starejših močno zmanjša verjetnost hospitalizacije, ki pa še vedno ostaja višja kot verjetnost hospitalizacije pri mlajših necepljenih. Učinek cepljenja lahko neposredno izmerimo z oceno razmerja tveganj: izračunamo kolikokrat večja je verjetnost hospitalizacije necepljenega v primerjavi s cepljenim posameznikom, in sicer ločeno za starejše in za mlajše (delimo vrednosti temnih in svetlih stolpcev). Izračunana razmerja tveganj za vsak teden so prikazana s točkami, zelena črta prikazuje povprečje vseh tednov, zeleno območje okrog nje pa nakazuje, kako natančna je trenutno ta ocena povprečja (95-odstotni interval zaupanja). Če cepivo ne bi imelo učinka, bi bilo razmerje tveganj enako 1. Vidimo, da je ocenjeno razmerje tveganj v celotni populaciji brez upoštevanja starosti približno enako 2,5. Namesto te zavajajoče številke (ki pozablja na razlike v starosti in primerja neprimerljive skupine) za oceno učinka cepljenja uporabimo srednji in desni graf, kjer je izračunano razmerje tveganj v vsaki starostni skupini posebej. Vidimo lahko, da ocena razmerja tveganja med tedni nekoliko niha, v povprečju pa je tako pri mlajših kot pri starejših razmerje tveganj približno enako 5 — necepljeni imajo približno 5-krat večje tveganje kot cepljeni. To velja ne glede na starostno skupino: če se cepimo, si za približno 5-krat zmanjšamo verjetnost hospitalizacije. Celoten članek prof. dr. Maje Pohar Perme si lahko preberete tukaj.

Sara Bertoncelj