fbpx

Število hospitaliziranih se še naprej znižuje, a razmere v Obalno-Kraški regiji ostajajo zaskrbljujoče!

Fotografija je simbolična (Foto: EPA)

V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so doslej potrdili 35 primerov angleške različice novega koronavirusa, je pojasnila direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik. Ob tem je opozorila, da 21 okuženih pred okužbo ni bilo v tujini, torej so se okužili v Sloveniji. Opozorila je še, da na to, kako se bo določena različica virusa razširila med prebivalstvom, vplivata dva dejavnika – spoštovanje ukrepov in lastnosti virusa. Tudi bolj nalezljive različice lahko omejimo z doslednim upoštevanjem ukrepov, je poudarila.

V četrtek se v Slovenji pričakujeta dobavi cepiv proti covidu-19 Moderne in AstraZenece, skupaj 25.200 odmerkov, so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. V marcu pa pričakujejo dobave skupaj 232.335 odmerkov cepiv, od tega 99.450 odmerkov Pfizerjevega cepiva, 30.000 odmerkov Moderne in 102.885 odmerkov cepiva AstraZenece. Pfizer je sicer ta teden že dobavil 22.230 odmerkov cepiv proti covidu-19, Moderna pa bo jutri predvidoma dobavila 8400 odmerkov, od katerih bodo polovico uporabili za drugi odmerek, AstraZeneca pa 16.800 odmerkov, vsi bodo šli za prvi odmerek, so za STA pojasnili na NIJZ. Za Pfizerjevo cepivo so tudi v marcu predvidene dobave vsak ponedeljek, ko naj bi vsakič prejeli po 19.890 odmerkov.

Včeraj so v Sloveniji opravili 5316 testiranj, od tega je bilo 1089 testov pozitivnih, kar znaša 20,5 odstotka. Hospitaliziranih je bilo 546 oseb, na intenzivni negi je bilo 105 bolnikov. V UKC Ljubljana se zdravi 188 oseb, na intenzivnem oddelku jih je 27. Iz bolnišnice so odpustili 56 oseb, umrlo pa je 10 bolnikov. 7-dnevno povprečje je znašalo 766 okuženih z virusom. V skladu z Načrtom sproščanja smo še vedno v oranžni fazi. Danes zvečer se bo vlada na seji seznanila z aktualnimi epidemiološkimi razmerami. Pred sejo vlade bo kot običajno potekal tudi delovni sestanek s Svetovalno skupino pri Ministrstvu za zdravje. Razmere ostajajo najbolj zaskrbljujoče v Obalno-Kraški regiji. Včeraj je bilo v Kopru potrjenih kar 70 novih okužb, v Piranu 25, v Izoli pa 17. Med občinami glede na včeraj potrjene okužbe izstopajo: Ajdovščina in Sežana 13, Nova Gorica 19, Celje 30, Ilirska Bistrica 16, Rogaška Slatina 19, Velenje 15, Domžale 32, Jesenice 16, Kranj 33, Šenčur 12, Škofja Loka 14, Ljubljana 136 in Maribor 34.

Mag. Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija z zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je povedala da so v njihovem laboratoriju  skupaj z inštitucijami različnih področij pripravili nacionalno strategijo sledenja znanim in novim različicam SARS-CoV-2. Namen spremljanja je hitro zaznavanje novih variant virusa z večjo prenosljivostjo, oziroma težjim potekom bolezni ter spremljanje njihovih vzorcev širjenja. Genetske spremembe pri virusu lahko med drugim vplivajo na učinkovitost diagnostike, načine zdravljenja in izbor cepiva. Ko se pojavijo, se je potrebno pravočasno odzvati ter obveščati tako domačo kot mednarodno javnost. Poleg spremljanja pojavljanja in širjenja različnih genetskih različic je pomembno tudi spremljanje pojavljanja posameznih pomembnih mutacij. Načrt spremljanja pojavljanja in širjenja novih variant virusa SARS-CoV-2 v Sloveniji zajema pet sklopov. Prvi sklop je namenjen spremljanju novih variant pri ljudeh, okuženih s SARS-CoV-2 s pomočjo sekvenciranja celotnega virusnega genoma, ki bo potekalo kontinuirano z zajemom 5-10 % PCR pozitivnih vzorcev iz celotne populacije. Drugi sklop je prav tako namenjen spremljanju novih variant pri ljudeh, a s pomočjo dodatnega testiranja s presejalnimi PCR testi. Tudi za ta namen bodo testirali vsak deseti PCR pozitiven vzorec iz osnovne diagnostike.

V tretjem sklopu bo potekalo sledenje s pomočjo analize odpadnih voda, ki omogoča zajemanje celotne populacije vključno z asimptomatičnimi nosilci, ki niso napoteni na odvzem brisov. Prednost pristopa je, da z njim lahko odkrijejo več morebitnih novih mutacij. V četrtem sklopu bodo spremljali variante SARS-CoV-2 v bolnišnični odpadni vodi in bolnišničnem okolju in s tem ugotavljali, ali se v tem okolju pojavljajo nepoznani primeri bolezni. Peti sklop predstavlja spremljanje variant SARS-CoV-2 v živalskem rezervoarju. Ključna točka za obvladovanje zoonoz je poznavanje mest, ki predstavljajo rezervoarje povzročitelja za okužbe pri človeku. Pomembno je tudi ugotavljanje občutljivosti različnih živalskih vrst za okužbo s SARS-CoV-2 in njihove vloge v epidemiologiji covid-19. Spoznanja so lahko podlaga za odločitve medicinske in veterinarske stroke, potrebne za obvladovanje pandemije. Od 1. januarja 2021 do 22. februarja 2021 so s sekvenciranjem pregledali 1475 vzorcev. Pri 379 vzorcih so pregledovali prisotnost novih različic s sledenjem pomembnih mutacij na manjšem delu genoma, pri 1096 pa so določili celotne genome. Angleško različico so do sedaj zaznali pri 6 vzorcih od skupno 1096. En primer so potrdili že januarja pri potniku, ki se je decembra vrnil iz Anglije, pet pa so jih potrdili z nacionalno strategijo sledenja v januarju in februarju. S presejalnim testom (t.i. slovaški test) so doslej pregledali 2018 vzorcev. V 38 vzorcih je test pokazal morebitno prisotnost angleške različice. Od teh 38 so s sekvenciranjem genomov angleško različico potrdili pri 5 vzorcih. Pri 18 vzorcih so s sekvenciranjem potrdili prisotnost drugih različic, 15 vzorcev je še v procesu potrjevanja.

Dr. Ada Hočevar Grom z NIJZ je dejala, da s pomočjo podatkov raziskave o vplivu pandemije covid-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA želijo povečati razumevanje vedenja ljudi v povezavi s pandemijo ter oceniti pandemsko izčrpanost v času med in po epidemiji v Sloveniji. Pandemska izčrpanost je naraven in pričakovan odziv na neko dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki zahteva izvajanje ukrepov, ki bistveno posegajo v naš vsakdan. Eden izmed pomembnih strateških pristopov za vzdrževanje in podporo samozaščitnih ukrepov in vedenj je razumevanje ljudi in njihovo vključevanje v reševanje problemov ter priznavanje stisk ljudi in soočanje z njimi. Raziskava SI-PANDA nam daje vsaj delen vpogled v to, kako se prebivalci Slovenije odzivajo na tveganja, ki jih prinaša pandemija in kako se odzivajo na ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. Če razumemo vedenje ljudi, lažje spreminjamo njihovo vedenje v pozitivno smer. S tem zmanjšujemo prenos in širjenje virusa, zmanjšujemo izčrpanost in stiske, povečujemo kakovost življenja, ohranimo delujoč zdravstveni sistem in zmanjšujemo neenakost v družbi. Raziskava  poteka med osebami, starimi med 18 in 74 let, z njo so pričeli že 4. decembra lani. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev. To raziskavo delajo tudi nekatere druge države, zato bodo podatki mednarodno primerljivi. Po šestem valu raziskave, ki je potekala od 12. do 15. februarja 2021, so ugotovili, da velika večina anketirancev navaja, da je v zadnjih sedmih dneh upoštevala predpisane ukrepe in priporočila za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2. Osebe v največji meri upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti (94,3 %), izogibanje obiskovanju starejših, kadar imajo znake okužbe (92,3 %), vzdrževanje razdalje v javnosti (86,5 %), najmanj pa upoštevajo priporočilo glede razkuževanja površin (59,5 %).

V tretjem valu raziskave, ki je potekal tik po božično-novoletnih praznikih, so opazili, da je prišlo do upada upoštevanja ukrepa izogibanja zasebnemu družabnemu dogodku. Ta upad je bil pričakovan, kasneje pa se je upoštevanje tega ukrepa dvignilo. V šestem valu raziskave so anketirane osebe spraševali, v kolikšni meri podpirajo ukrepe, ki so stopili v veljavo 15. februarja, ko smo prešli v oranžno fazo. Najvišjo podporo je dosegla odprava prepovedi prehoda občinskih meja. Anketirane osebe so spraševali tudi v kolikšni meri zaupajo določenim osebam oz. inštitucijam, da ustrezno obvladujejo epidemijo. V vseh valovih imajo visoko zaupanje osebni zdravniki, bolnišnice in delodajalci. Po raziskavi 68 odstotkov anketiranih oseb meni, da cepivo proti covidu-19 lahko pripomore k zajezitvi širjenja pandemije. Mlajši so glede cepiva bolj skeptični v primerjavi s starejšimi. 55,2 odstotka anketirancev se namerava cepiti. Anktirane osebe so v največji meri odgovarjale, da bo njihova odločitev o cepljenju odvisna od tega, ali bo dovolj podatkov, da je cepivo varno in učinkovito, ali je cepivo že dalj časa v uporabi in glede na priporočilo osebnega zdravnika. Delež anketiranih oseb, ki so v stiski zaradi čakanja na cepljenje proti covidu je znašal 13,5 odstotka. Ta delež s starostjo narašča, kar je pričakovano.

Skoraj polovica (45,4 %) anketiranih oseb je navedla, da je bila v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivna kot pred pandemijo. Kar 34 odstotkov oseb se je izogibala obiska zdravnika zaradi težave, ki ni povezana s covidom. 24, 4 odstotka oseb je jedla več nezdrave hrane. V šestem valu so zaznali, da ima 21,5 odstotka anketiranih oseb težave v duševnem zdravju, 10,8 odstotka oseb pa že ima znake depresivne motnje.

Največ težav pri duševnem zdravju se pojavlja pri najmlajši skupini, starih od 18 do 29 let (31,9 %). 25,3 odstotka anketiranih oseb v šestem valu meni, da je njihova finančna situacija v zadnjih treh mesecih slabša kot prej. Zanimivo je, da se je v primerjavi s prvim valom, delež teh oseb zmanjšal za 6 odstotkov, kar kaže, da vladni ukrepi delujejo. Največje poslabšanje (35,3 %) finančne situacije ocenjuje najmlajša skupina anketiranih oseb, od 18 do 29 let. Če to primerjamo še s težavami v duševnem zdravju, ugotovimo, da je to skupina, ki ji bo po koncu epidemije potrebno posvetiti posebno pozornost.

Sara Bertoncelj