SVETOVNA SRAMOTA ZA SLOVENIJO: Celo svetovni medij Bloomberg o tem, kako je Šarčeva vlada pogorela pri prodaji NLB!

Foto: Arhiv Nova24TV.

S privatizacijo bank v Sloveniji in drugod po jugovzhodni Evropi so se pojavili tudi apetiti velikih evropskih bank, ki razmišljajo o širjenju svojega poslovanja. A ob tem se je pokazalo tudi, kako nemarno je ravnala slovenska vlada, ki je v NLB zmetala milijarde evrov za krpanje dolgov, nato pa jo prodala za vsega skupaj nekaj več kot 600 milijonov evrov.

Madžarska OTP Bank Nyrt, avstrijski Raiffeisen Bank International AG in Erte Group Bank AG ter številni drugi finančni investitorji po poročanju Bloomberga že razmišljajo, kako bi izkoristili privatizacijo bančnega sektorja, ki trenutno poteka v Srbiji in Sloveniji.

Če je območje zahodnega Balkana včasih veljalo za nezanimivo za poslovanje, ker je slovelo po “korupciji, etničnih sporih in ekonomski nestabilnosti”, je nova zgodba o odraščanju, ki jo pišejo analitiki, po besedah upravljavca finančnega sklada pri Baringsu v Londonu Matthiasa Sillerja veliko zanimivejša.

Veliko zanimanje za Abanko, se bo ponovila zgodba z NLB?
“V preteklosti je veliko investitorjev pristopalo veliko previdneje. Danes bi se večina ljudi strinjala, da nekdanje jugoslovanske republike ponujajo zanimivo zgodbo,” je povedal Siller. Razlog za to naj bi bil pritisk EU in mednarodnega monetarnega sklada, ki je Slovenijo prisilil v prodajo NLB in Abanke potem, ko so se leve vlade temu dolgo upirale in raje same z davkoplačevalskim denarjem krpale več milijard velike primanjkljaje, ki sta jih banki beležili v poslovanju.

(Vir: Demokracija)

Slovenija je za prodajo 59,1-odsotnega deleža v NLB dobila 608,6 milijona evrov. Banka je bila leta 2013 glavni prejemnik 3,2 milijarde evrov vredne finančne injekcije. Kakor je videti, se je politiki maščevalo odlašanje s prodajo, saj je zanimanje za banko, ki je bila stalno v težavah, vztrajno padalo, medtem ko so bili izgubo prisiljeni kriti slovenski davkoplačevalci.

Dejstvo je, da je Slovenija za NLB prejela zgolj petino vrednosti finančne injekcije. Po drugi strani pa se te dni v Srbiji pripravlja prodaja Komercijalne banke AD Beograd, katere vrednost je ocenjena na 3,1 milijarde evrov.

Manjši tržni delež, a si vseeno obeta večji zaslužek
Prodaja naj bi bila zaključena do septembra 2019, a po mnenju borzne posrednice Stashe Petkovic pri družbi Momentum Securities v Beogradu ni pričakovati, da bo vrednost presegla od 70 do 75 odstotkov uradne vrednosti. To je vseeno še vedno najmanj 2,3 milijarde evrov, kar je 1,7 milijarde evrov več, kot je Slovenija dobila za NLB. Ob tem lahko poudarimo, da je tržni delež Komercijalne banke v Srbiji 11-odstoten, medtem ko je NLB imela 23-odstotni tržni delež.

Foto: STA

Veliko zanimanje vlada tudi za Abanko, za katero se po poročanju Financ zanima kar pet potencialnih kupcev. Med zainteresiranimi so tudi OTP, Apollo Global Management in Blackstone group LP. Dogovor o prodaji naj bi bil končan do junija 2019. Lahko samo upamo, da se tokrat ne ponovi odlašanje s privatizacijo in odžene potencialne kupce. Zdi se namreč, da je nekaterim v politiki glavni interes edino to, kako bi čim bolj oželi davkoplačevalce. Raje bi videli, da davkoplačevalci krpajo primanjkljaje, kot pa da se država reši svojih slabih naložb.

Ivan Šokić