Svojci žrtev Krimske jame in Mačkovca s kritikami zasuli Dežmanovo komisijo glede predlaganega nagrobnika

Foto: STA

Vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, na čelu katere je Jože Dežman, je za žrtve v Krimski jami in na Mačkovcu predlagala postavitev spomenika, katerega zasnova je naletela na ostre kritike Franceta D. Korošca in društva Združeni ob lipi sprave. Na kritike se je komisija odzvala z obžalovanjem in izpostavila, da imata občina Cerknica in župnija Begunje vso pravico, da se s predlogom ne strinjata in skleneta dogovor za drugačno ureditev skupnega groba, a je pred tem treba skleniti dogovor, kdo bo tovrstno postavitev financiral.

Arhitekt Robert Dolinar je na podlagi naročila vlade oblikoval zasnovo grobov za žrtve, ki naj bi temeljila na nekakšnem sarkofagu in predstavljala ikono doma. S to možnostjo naj bi po Dolinarjevem mnenju vse pobite simbolično vrnili domov. Dežman je za STA povedal, da bo zagovarjal stališče, da komisija svojega koncepta nikakor ne more nikomur vsiljevati in dodal, da bo sprejeto rešitev zagovarjali tudi v prihodnje.

Začasna ureditev groba krimskih žrtev (Foto: France D. Korošec)

Masivni kamniti monolit bo zdrobil pokopane ostanke žrtev
France D. Korošec je namreč v imenu nekaterih svojcev žrtev in skupine Mačkovec 2013 izrazil zaskrbljenost glede ureditve spomenikov za žrtve v Krimski jami in Mačkovcu, ki jih namerava država pripraviti na pokopališču pri cerkvi sv. Jerneja v Begunjah. “Težki in masivni kamniti monolit bo zdrobil pokopane ostanke žrtev v obeh grobovih in se bo močno posedel.” Postaviti masivni, tudi če samo 100 kg težek kamniti blok na še ne razpadle krste žrtev, je po prepričanju Korošca velika napaka, saj je v tretji, vrhnji krsti namreč mogoče najti nerojenega otroka, dojenčka in otroke. Desetletja so bila namreč vse žrtve načrtno zametane z miniranjem skal, zemljo, kadavri in hlodovino in zato bi bilo absolutno nedopustno nanje položiti gmoto kamna. “To bi žalilo spomin nanje in bi vznemirilo njihove svojce.”

Po besedah Korošca predlog vnovič vzbuja travme verskega, psihosomatskega, etičnega, religioznega, kulturnega, družbenega in bivanjskega pomena ter s tem prispeva h kršenju temeljnih človekovih pravic državljank in državljanov, še posebej pa kristjanov. “Terjamo, da se državni institut spomni in zave, kaj je močno vznemirjanje in žaljenje in da temu posveti vrhunsko pozornost ter se zaveda svoje odgovornosti v nadaljnjih ravnanjih in nastopih do javnosti. Svojci smo državljani Republike Slovenije, smo obstoječa živa bitja in žrtve so naša zavezna dediščina v vsepomenskosti svoje vsebine. Beseda svojci pove, med drugim, da so to naši ljudje in ne od kogarkoli ali česarkoli na tem svetu in nam pripadajo pravice njihovega zastopanja ter branjenja njihovih svetih pravic visoko prioritetno in v prvi vrsti.”

Grob žrtev Mačkovca (Foto: France D. Korošec)

Ne strinjajo se z upodobitvijo križa
V izjavi svojcev je mogoče prebrati, da manjka viseče ali postavljeno znamenje križa ob vzglavju groba. “Popolnoma nedopustno je, da znamenje manjka,” križ, viden na zasnovi spomenika arhitekta Dolinarja, pa je tako nejasno izražen, da ne ustreza predstavam in zahtevam svojcev. Slednji so tudi izpostavili, da bodo nagrobnik izdelali sami v prihajajočem letu. France D. Korošec in Damjan Debevec sta osebi, ki vodita iniciativno skupino za izgradnjo, pri tej pa bodo sodelovali tudi lokalna skupnost in različni donatorji. Želijo postaviti leseni križ, ki bo izdelan iz lesa, ki je bil izvlečen iz Krimske jame. Velikost sicer še ni znana, država pa naj bi priskrbela marmorno ali metalno ploščo v obliki državnega grba Republike Slovenije. Pri tem pa je treba omeniti, da grob žrtev iz Krimske jame predstavlja samo polovico načrtovanega končanega groba, saj se bo poleg nahajal grob za žrtve iz ostalih brezen Menišije. Iniciativna skupina Svojci z občino Cerknica želijo, da se zagotovi še prostor levo od že obstoječega groba.

Predlagani spomenik v Begunjah. (Foto: Printsreen)

“Za grob žrtev iz Mačkovca naj država/komisija izbere in postavi enostaven spomenik po vzorcu ali vzoru obstoječih spomenikov na begunjskem pokopališču, poskrbi za napisno besedilo in oznako grba Republike Slovenije. Grobna horizontalna plošča pa naj pokriva večji ali celotni del površine groba s prostorom za cvetje in sveče. Celoten nagrobnik kot tak naj ne bo zahteven za vzdrževanje.” V izjavi pa je bila na koncu napisana prošnja Državni komisiji za reševanje zadev prikritih grobišč, in sicer, naj ta pri svojem nadaljnjem ravnanju upošteva odločitve svojcev in ravna v skladu s temi.

V izjavi za javnost je vladna komisija izpostavila, da Zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev daje svojcem pravico, da ti pokopljejo žrtve v lastne družinske grobove in da se pri tem prav nihče ne bo vtikal v napise, obliko in ureditev družinskega groba. Za pokojne, katerih svojci niso znani, pa je na strani države, da to uredi, v tem primeru torej komisije. Ta izpostavlja, da komisija pozitivno sprejema načrtovano zasnovo spominskega obeležja in dodaja, da je v Sloveniji težko doseči soglasje glede tega, kako naj bi spomenik izgledal. “Župniji Begunje in občini Cerknica nihče ne vsiljuje ničesar, kar je v nasprotju z njuno željo. Imata vso pravico, da se z avtorji kritik dogovorita za izdelavo drugačne ureditve skupnega groba neznanih žrtev v breme lastnih in njihovih sredstev,” še poudarja komisija.

N. Ž.