Četrtkova Tarča z voditeljico Eriko Žnidaršič je bila med drugim namenjena analizi ukrepov za zajezitev epidemije, ki jih je sprejela vlada, in primerjavi le teh z drugimi državami. Glavno sporočilo uvodnega prispevka je bilo, češ kako naj bi bilo sprejemanje ukrepov v Sloveniji nekonsistentno, čeprav je pri tehtanju ukrepov ključno vodilo predstavljajo število hospitaliziranih in tistih na intenzivni negi. Za primerjavo ukrepov so se navezali na Švico, kjer je nekdanji novinar in komentator Miran Ališič zatrdil, češ kako se v Švici res zaostrujejo ukrepi, a da naj bi še vedno veljala svoboda gibanja vseh ljudi kjerkoli. To pa seveda ne drži.
V prispevku so pred javljanjem nekdanjega novinarja in komentatorja Mirana Ališiča izpostavili, da so v Švici sicer v sredo zaostrili ukrepe, nato pa je ta zatrdil naslednje: “Vsaj do konca februarja bodo poostreni ukrepi. S tem, da moramo povedati, da tukaj poostreni ukrepi še vedno pomenijo popolno svobodo gibanja vseh ljudi kjerkoli. Odprt je praktično ves turizem, zimski turizem, vsi hoteli. Ostajajo odprte vse šole, osnovne in srednje, razen univerz. Skratka, izjemno blago, v primerjavi s Slovenijo.”
Ukrepi v Švici so zaostreni
Kljub temu, da je Ališič zatrdil, kako naj bi kljub zaostri ukrepov vladala popolna svoboda gibanja vseh ljudi kjerkoli, je dejstvo, da je v Švici druženje omejeno na pet oseb. Delo od doma je postalo obvezno od ponedeljka dalje, prej je bilo to le priporočilo. Obvezno je nošenje zaščitnih mask, športni objekti pa bodo zaprti do konca februarja. Iz strahu pred širjenjem britanskega seva novega koronavirusa so se v Švici odločili, da bodo zaprte vse trgovine z nenujnim blagom. Zaprti ostajajo tudi bari in restavracije ter kulturno-rekreacijski objekti (muzeji, kinodvorane, čitalnice v knjižnicah, igralnice, botanični vrtovi, živalski vrtovi in drugi objekti za kulturo in prosti čas). Švicarski zdravstveni minister Alain Berset je ob sprejetju ostrejših ukrepov po poročanju Berner Zeitunga poudaril, da druge opcije ni, če se v državi želijo izogniti brutalnemu tretjemu valu v mesecu februarju.
Glede na to, da so pri RTV Slovenija še sami poročali, kako Wengen, za mnoge najlepše prizorišče svetovnega pokala alpskih smučarjev, letos zaradi epidemije odpade, je težko razumeti navajanja o tem, kako naj bi celo smučarski turizem praktično normalno obratoval?
Spreminjanje ukrepov zaradi odločbe ustavnega sodišča
V oddaji Tarča, namenjeni analizi sprejetih ukrepov in primerjavi le teh z drugimi državami, je predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin poudaril, da je vendarle potrebno zavedanje, da je vlada vsak dan natančno zasledovala kakšne so zmogljivosti našega zdravstva. “Število hospitaliziranih in tistih na intenzivni negi je bilo ključno vodilo, kateremu so prilagajali vse naše aktivnosti. Zdravstvo nas je ves čas opozarjalo, da so na robu zmogljivosti. Če bi Slovenija imela osebje in zmogljivosti, da bi hospitalizirali 5 tisoč ljudi in imeli na intenzivni negi tisoč ljudi, potem bi si Slovenija lahko tudi privoščila širše sproščanje.” V nadaljevanju je poudaril, da razume ljudi. Glede očitkov okrog odpiranja pred prazniki pa je pojasnil, da je potrebno zavedanje, da je pri soočenju z epidemijo pomemben psihološki moment. V decembru so se namreč vršili izjemni pritiski, cela Evropa je namreč ukrepe sproščala. Ljudje so govorili, da si ne morejo kupiti osnovnih potrebščin. Temu se je vlada po besedah Tonina prilagodila. “Za večjo predvidljivost smo sprejeli načrt sproščanja, kjer se odpiranje šol postavlja na prvo mesto. Stvari so merljive, da ni tekme, kdo je bolj glasen, kdo bolj pritiska,” je bil jasen.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje dr. Alenka Forte je poudarila, da je Slovenija v izjemni situaciji in da ni primerjave z drugimi evropskimi državami. Sloveniji je namreč Ustavno sodišče RS naložilo, da mora tedensko presojati ukrepe. “To povzroča hudo obremenitev, prvič politiki, drugič javnosti. Druge evropske države lahko načrtujejo na nekaj tednov,” je pojasnila in dodala, da Slovenija sprejema podobne ukrepe kot vsa Evropa. “Vlada pri odločanju prisluhne javnosti. Tehtati pa je potrebno kaj zmore slovensko zdravstvo.” Opozorila je, d je slovensko zdravstvo v primerjavi z drugimi EU državami, brez epidemije, po kapacitetah in financiranju na repu. Ker pa imamo trenutno veliko zdravstveno breme je po njenih besedah vedno potrebno tehtati, kaj pomeni sproščanje ukrepov za zdravstveni sistem. “Pred krizo smo imeli 70 intenzivnih postelj, danes imamo 210-220, stalno je 1200 bolnikov s covidom v bolniških posteljah.” Poudarila je, da si ne želijo, da bi morali slovenski zdravniki odločati, komu bodo namenili respirator. “Šolstvo vemo, daje prioriteta,” je poudarila in ob tem opozorila, da je vendarle vedno potrebno gledati celovito sliko.
Minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj Zdravko Počivalšek se je dotaknil očitkov okrog zapiranja šol in spomnil, da so imeli pred zapiranjem težave okrog nošenja zaščitnih mask. “Avstrijci bodo testirali vse otroke preden bodo šli v šolo. Pri nas pa je odpor, ko smo diskutirali, da bi učno osebje testirali. Tukaj rabimo sodelovanje vseh, ki smo v to vpleteni,” je bil jasen in ob tem dodal, da je vprašanje šolstva pomembno. “Odgovornost do zdravja je naloga vseh nas.” Po besedah Počivalška se celotna Evropa lovi in išče najboljše ukrepe. “Tudi naša vlada je poskušala iz tedna v teden najti ukrepe, s katerimi bi se prilagodili situaciji. V prvem valu smo zadovoljivo in uspešno rešili vprašanje krize, v drugem valu mislim, da smo sprejeli ustrezne ukrepe, ampak padli na psihološkem delu krize. Kriza se je iz zdravstvene in ekonomske, prelevila tudi v psihološko.” Tonin je poudaril, da je na vsakem covid sestanku govora ključno vprašanje, koliko so se povečale zdravstvene kapacitete. “V preteklem letu so se kapacitete bistveno povečale. Intenzivno smo delali, da se je število postelj povečalo, tako bolniških kot intenzivnih, zato se je vmes lahko kaj sproščalo. Vsi si želimo sprostitev in zato je zmogljivost zdravstva tista, ki ji sledimo.
Tarča s trditvami Ališiča na nek način ustvarja vtis, kako naj bi bili pri nas ukrepi skregani z vsako logiko, čeprav je jasno, da temu ni tako. Razmere so namreč zaostrene povsod po Evropi, zato je logično, da življenje ne more teči po tirnicah, kot smo jih bili navajeni v normalnih razmerah. Ukrepi za omejevanje gibanja so konec koncev namenjeni zmanjševanju števila okužb. Ker pa je na pohodu nov sev virusa, je logično, da so vse države, tudi Švica, vedno bolj previdne. Vendarle pa je ob enem pri primerjavi s Švico potrebno priznati, da so naše kapacitete precej manjše, zato primerjava sprejemanja ukrepov ni na mestu.
Nina Žoher