fbpx

Tako s PCT potrdili trgujejo podporniki stranke Resni.ca!

Organizator proticepilskega protesta Zoran Stevanović (Foto: STA)

Vse bolj na mestu je vprašanje, koliko ljudi je v resnici cepljenih le v evidenci, do potrdil pa so prišli na takšen ali drugačen način – vse več je namreč dokazov, da je črni trg na tem področju v Sloveniji precej živahen. Morda celotna situacija niti ne bi bila tako zelo zaskrbljujoča, če ne bi šlo pri tem za igranje z zdravjem, v skrajnem primeru tudi z življenji ljudi. “Jaz bi rad, da bi ljudje enkrat razumeli, da se je treba navaditi živeti z virusom. Ne glede na to, kaj je v zakonu in odlokih. To ni igra! Vsi, ki se znajdejo na tak način, ogrožajo ljudi,” je trgovanje s PCT-potrdili za 24ur komentiral direktor NIJZ Milan Krek.

Imeli smo se za drugo Avstrijo, hoteli smo postati druga Švica, a vse kaže, da še vedno spadamo na Balkan. Čeprav smo se na nek način od njega odcepili, je v nas še vedno prisoten. Vsaj pri tem, da iščemo 1001 način, kako “nadmudriti” sistem, pa četudi je treba narediti kak prekršek ali dva. V vsakdanjih pogovorih ali pa na družabnih omrežjih smo že prej pogosto slišali, da naj bi potekala takšna ali drugačna preprodaja lažnih potrdil – o precepljenosti, o prebolelosti, še lažje naj bi šlo po tem, ko se je začelo “preverjati” QR kode – te si nekateri med seboj kar izposojajo. V zadnjih dneh pa so tudi mediji poročali o  primerih iz Pomurja in Žalca, kjer so zaposleni v zdravstvu izdajali potrdila, seveda proti plačilu.

Vodstvo ZD Žalec je za dva zaposlena izdalo sklep o odstranitvi z delovnega mesta, zadevo pa tudi že preverjajo tudi celjski policisti, podana je bila kazenska ovadba. Da se je izdajalo lažna potrdila so sicer ugotovili zato, ker so zaznali nepravilnost pri vnosu podatkov o cepljenju v elektronski register cepljenih oseb. Ko so izvedli izredni interni strokovni nadzor, pa so naleteli še na to, veliko hujšo kršitev. Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata je povedala, da so doslej prejeli več podobnih prijav, podatka o tem koliko točno, pa ni navedla. Lažna potrdila ljudje iščejo tudi na spletu, poizvedovanje na primer poteka prek Telegrama, sploh v skupini podpornikov stranke Resni.ca, ki jo vodi Zoran Stevanović.

V oddaji 24ur so našli sogovornico, ki ja priznala, da si je potrdilo o prebolelosti prejšnji mesec izdelala kar sama doma. “Jaz sem dobila potrdilo v obliki PDF, skenirano. V Photoshopu sem spremenila ime in datoteko, nato natisnila,” je pojasnila, kako si je ponaredila potrdilo. Povedala je, da niti ne ve, kdo je prvotni lastnik potrdila, prijatelji so si ga namreč podajali med seboj in na tak način je prišlo tudi do nje. Uporablja ga predvsem, ko gre v kakšno trgovino, kjer preverjajo PCT-pogoj. Kako se v Sloveniji preverja PCT-pogoj, pa nam je vsem znano – redkokje QR kodo sploh skenirajo, večinoma po pogoju le vprašajo, če od daleč še pogledajo kodo, pa je že kar napredek.

Sara Bertoncelj