Finančna ministrica za člana nadzornega sveta SDH predlaga Željka Puljića. Dejstvo je, da bi morala slovenska javnost dobro poznati njegov obraz, saj ga je Komisija za preprečevanje korupcije uradno razglasila za koruptivnega, za vratom mu visi tudi tožba zaradi domnevnega oškodovanja Telekoma, leta 2013 pa je bil za štiri leta izvoljen kot član nadzornega sveta Probanke.
Mateja Vraničar Erman je za manjkajoča člana nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH) predlagala Željka Puljića in Franca Žmavca. Nadzorni svet SDH je namreč trenutno tričlanski, po zakonu pa mora imeti pet članov. STA sicer poroča, da se je na razpis ministrstva za finance prijavilo 17 kandidatov, od teh pa jih šest ni izpolnjevalo pogojev ali pa se je pojavljal konflikt interesov. Med preostalimi, ki so ustrezali, je strokovna komisija izbrala štiri, od teh pa ministrica Vraničar Ermanova svoja kandidata – Puljića in Žmavca. Za slednjega spletni portal Požareport sicer piše, da sta ga stranki SMC podtaknila nekdanja udbovca Janez Zemljarič in Drago Isajlović. Na novinarski konferenci po seji vlade pa je finančna ministrica izpostavila, da so “pri izboru kandidatov upoštevali tudi strokovna področja, na katerih so še posebej močni, tako da se oba kandidata ustrezno vklapljata v nadzorni svet SDH”. A vse le ni tako idealno, kot je slišati iz ust ministrice. Puljića je namreč Komisija za preprečevanje korupcije uradno razglasila za koruptivnega, poleg tega pa družba Iskratel, ki jo vodi Puljić, ni tako v odličnem stanju, kot to poskuša prikazati v različnih intervjujih za režimske medije.
Tudi ta podjetja so šla v stečaj, ostal je le dolg do upnikov
Nekaj let kasneje je v stečaju končala tudi nizozemska družba Aktiva Holdings v lasti nekdanjega finančnega mogotca Darka Horvata. Med največjimi upniki se je znašel – spet – Iskratel. Ta je bil, kot so pokazale listine, le obvod Factor banke, s katerim je slednja zniževala svojo izpostavljenost do imperija Darka Horvata. Iskratel je namreč financiral Horvatovo nizozemsko družbo CG Venture. Gre za nekdanjo družbo Aktiva Holdings, ki je lastniško obvladovala slovensko Aktivo, ki je leta 2015 končala v stečaju. Upniki so prijavili 45 milijonov evrov terjatev, največ državna Novi Ljubljanski banki (NLB) – kar 26 milijonov evrov.
Kandidat za člana nadzornega sveta SDH je bil že prejšnji direktor Iskratela, a se je po kazenski ovadbi umaknil iz boja
Tovrstnim praksam primerna je tudi lastniška sestava družbe Iskratel, ki jo upravljata komanditna družba Fintel Holding & co, k. d., in Fintel Holding, d. o. o., ki sta v lasti zdajšnjega in nekdanjega menedžmenta ter drugih privilegiranih zaposlenih. Po vsem zapisanem si je svojevrsten fiasko privoščila tudi stranka DeSUS, ki jo vodi zunanji minister Karl Erjavec, saj je leta 2015 Andreja Polenca predlagala celo za člana nadzornega sveta državnega SDH, a je ta po kazenski ovadbi umaknil soglasje za svojo kandidaturo nadzornika. A očitno se bo Puljiću, če se že ni Polencu, izpolnila želja po članstvu v nadzornem svetu SDH dve leti kasneje, čeprav se ob njegovi kandidaturi pojavlja konflikt interesov.
Puljićev mandat na Telekomu zaznamovan s kupom nepravilnosti, sledile so spektakularne hišne preiskave
Ko se je Polenec februarja leta 2012 upokojil, je mesto direktorja zasedel njegov izbranec Željko Puljić. Ta ima na slovenski politično-korporativni sceni bogato zgodovino. Leta 1959 rojeni Puljić se je rodil v Sarajevu, kjer je leta 1983 na tehnični fakulteti diplomiral iz telekomunikacij. V letih od 1983 do 1984 je deloval v družbi Unioninvest v Sarajevu, leta 1984 pa se je preselil v Iskratel v Kranj, kjer je deloval do aprila 2006. Takrat se je na predlog njegovega dolgoletnega prijatelja Bojana Dremlja, takratnega predsednika uprave Telekoma Slovenije, pridružil Telekomu, kjer je do aprila 2010 deloval kot član uprave in glavni tehnični direktor. Puljićev mandat na Telekomu je zaznamoval kup nepravilnosti, zaradi katerega je leta 2013 Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na Telekomu Slovenije izvedel spektakularne hišne preiskave, povezane s sumi gospodarskih kaznivih dejanj, kjer gospodarska škoda znaša najmanj 25 milijonov evrov.
Tesna prepletenost vladne politike trde levice v večino svojih mednarodnih delegacij vabi prav njej ljube gospodarske družbe in podjetja. Vir iz Telekoma Slovenije nam je zatrdil, da je zaposlenim že leta znano, da sta bila predvsem Željko Puljić in nekdanji član uprave Dušan Mitić dolgoletna prijatelja Gregorja Golobiča. Tesno zavezništvo med Puljićem in politiko potrjuje tudi vir z ministrstva za zunanje zadeve, ki je potrdil, da praktično ne obstaja pot v tujino, bodisi predsednika Boruta Pahorja, premierja Mira Cerarja ali ministra Erjavca, ko v delegaciji ni Željka Puljića. Tako je bilo Puljića videti na številnih obiskih v Rusiji, pa v Iranu, kjer je v Teheranu skupaj z Rikom, družbo v lasti Janeza Škrabca, znanega podpornika Foruma 21 in Nove Slovenije, ustanovil celo skupno pisarno. Septembra 2015 je v pogovoru za časnik Večer Željko Puljić aktivno lobiral za odprtje slovenskega veleposlaništva v Teheranu. Puljić je bil v prvih vrstah tudi ob obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina pod Vršičem. Lani maja je uradni obisk Slovenije v Iskratelu sklenil kar predsednik Turkmenistana Gurbanguli Berdimuhamedov. Puljić je pred leti postal tudi predsednik Slovensko-turškega poslovnega kluba, tako se je ob obisku turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana leta 2015 srečal tudi s turškimi poslovneži.
Puljić tudi član nadzornega sveta zloglasne Probanke
Pomembna slovenska svetovalca Cinvena pri naskoku na Telekom Slovenije naj bi bila člana nekdanje uprave, ki naj bi bila odgovorna za sporne posle na Balkanu. Njuna naloga naj bi bila med drugim prepričati vlado o prodaji Telekoma. Leta 2013 se je Željku Puljiću zaželelo še malo bančništva, tako je na skupščini Probanke leta 2013 za naslednja štiri leta postal njen član nadzornega sveta. Kako se je končala zgodba s Probanko in Factor banko, je slovenskim davkoplačevalcem dobro znano, še posebej aktivno se z bančnim fiaskom ukvarja parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec dr. Anže Logar.
Puljić se hvali z uspehi, a množično odpušča in niža plače
Čeprav se Puljić hvali, da se je Iskratel po njegovem prihodu gospodarsko razcvetel, so kratko potegnili prav delavci Iskratela. V zadnjih letih je delo v Iskratelu izgubilo več kot 400 ljudi, v obdobju 2012 do 2014 pa skoraj 190 (Puljić je vodenje družbe prevzel v letu 2012). Pred leti so se zaposleni v Iskratelu na predlog vodstva v “dobrobit družbe” začasno odpovedali delu plače. Številni aneksi, stalno nižanje plač in dodatno zadržani deli plače so se nabrali tja do treh milijonov evrov.
Marjanca Scheicher