fbpx

To so KUL poslanci, ki so glasovali proti vašim višjim plačam, ki bi bile izplačane že meseca januarja

Poslanci, ki so glasovali proti višjim plačam

“Plače vseh zaposlenih v Sloveniji bi bile že ta mesec (za januar 2022) višje, če spodaj navedeni poslanci ne bi na vse načine zavlačevali in nagajali pri sprejemu zakona o dohodnini, ki bo to omogočil. Ko boste naslednjič brskali po denarnici, si jih prikličite v spomin,” je opomnil predsednik vlade Janez Janša. Poslanci decembra namreč niso odločili o spremembah zakona o dohodnini, ki bi prinesel višje neto plače, manj davka na kapitalske dobičke in večino najemnin, pa tudi manj obdavčene nagrade za delo. Da novela zakona ni bila sprejeta, so seveda poskrbeli poslanci KUL-a, za višje neto plače v letošnjem letu pa je delavce najbolj prikrajšala Levica. Poslanska skupina te stranke poslanske skupine je namreč vložila zahtevo za posvetovalni referendum.

Sredi decembra se je glasovalo o spremembah zakona o dohodnini, na podlagi katerega bi bile bruto plače zaposlenih davčno manj obremenjene, neto plače pa posledično višje. Obremenitev dela z davki in prispevki v Sloveniji je ena najvišjih v Evropski uniji in celo na svetu. Na račun visoke obremenitve dela je slovensko gospodarstvo manj produktivno, visoka obremenitev dela pa ima vpliv tudi na višjo brezposelnost. Da ima višina obremenitev dela negativen vpliv na dohodek, ki ga prejme delavec, niti ni treba posebej omenjati. Novela zakona o dohodnini, ki ga je pripravila Vlada RS, je prinašala neto plače za vse, ki delajo in ustvarjajo blaginjo, bolj konkurenčno poslovno okolje, večje nagrajevanje delavcev, manj bega možganov v tujino. 

Kljub drugačnim pričakovanjem poslanci decembra niso odločili o spremembah zakona o dohodnini, ki bi prinesel višje neto plače, manj davka na kapitalske dobičke in večino najemnin, pa tudi manj obdavčene nagrade za delo. Vlada je začetek uporabe predlaganih sprememb predvidela s 1. januarjem 2022. A glasovanje v lanskem letu ni bilo več možno, saj je poslanska skupina Levice vložila zahtevo za posvetovalni referendum, ki je že sprejeta v proceduro. “Njihov namen ni referendum, ampak zavleči postopek tako, da zakon v novem letu ne bi veljal,” je izpostavil ekonomist dr. Matej Lahovnik. Torej če zakon o dohodnini ni začel veljati 1. januarja, se to letos sploh ne more več zgoditi – v zakonu so namreč  določene dohodninske spremembe, ki veljajo na letni ravni, na  letni ravni pa se izračunava tudi dohodnina.

Sara Bertoncelj