Zakaj bi jugonostalgiki Toneta Krkoviča najrajši utopili v žlici vode

Tone Krkovič (Foto: STA).

Brigadir Tone Krkovič je eden najbolj zaslužnih mož za zmago nad agresorsko Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), ki je leta 1991 skušala z orožjem uničiti komaj ustanovljeno slovensko državo. Zdaj pa se mora Krkovič zaradi tega zagovarjati pred slovenskim sodstvom.

Krkovič bo danes namreč stopil pred preiskovalno sodnico Dešo Cener, ki ga bo zaslišala zaradi kaznivih dejanj, in sicer po kazenskem zakoniku propadle Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Cenerjeva, ki je znana po oviranju parlamentarne preiskave o bančni luknji ter sporni preiskavi sedeža SDS in protiustavni zahtevi po zasegu celotne korespondence stranke, bo Krkoviča zaslišala zaradi sestrelitve sovražnega helikopterja JLA nad Rožno dolino v Ljubljani med osamosvojitveno vojno leta 1991.

Grozi mu od deset do dvajset let zapora
Pregon proti brigadirju Krkoviču je sprožila Emilija Mrlak, vdova umrlega pilota sestreljenega helikopterja Tonija Mrlaka, in sicer zaradi umora na zahrbten način. Po mnenju vdove je Krkovič ukazal sestrelitev helikopterja kljub temu, da ta ni bil oborožen. Po kazenskem zakoniku SFRJ mu grozi kazen od deset do dvajset let zapora.

Letel je v coni strogega varovanja
V bran Krkoviču pa so stopili v Zvezi društev in klubov MORiS. Kot so zapisali, “je sestrelitev helikopterja tragična, kar pa ne pomeni, da Krkovičevo ukrepanje ni bilo pravilno.” Takrat je namreč Slovenija vodila obrambno vojno v skladu z mednarodnimi konvencijami in določbo ustanovne listine ZN, ki govori o pravici do samoobrambe. Krkovič kot tedanji poveljnik 30. razvojne skupine Teritorialne obrambe, kasnejše 1. specialne brigade MORiS, je sestrelitev vojaškega helikopterja, ki je kljub prepovedi letel v coni strogega varovanja, ukazal v skladu s temi konvencijami in določbami.

Foto: STA

Foto: STA

Kdo je Tone Krkovič
Zaslišanje Krkoviča je priložnost, da podrobneje predstavimo njegovo delovanje v času osamosvajanja Slovenije. Kot vemo, je aprila 1990 na prvih demokratičnih in svobodnih volitvah po dolgih desetletjih zmagala koalicija Demos, katere glavni cilj je bila osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije.

Protislovensko usmerjeni jugoslovanski generali
Jugogenerali, ki so bili zagrizeni nasprotniki slovenskega osamosvajanja, so že maja 1990 skušali slovensko osamosvajanje zatreti v kali, in sicer z razorožitvijo slovenske Teritorialne obrambe (TO). V času, ko se nova Demosova vlada še ni trdno zavihtela na oblast, je JLA prevažala orožje iz skladišč TO v skladišča JLA. Razorožitev – začela se je 17. maja 1990 – je bila izpeljana mimo Demosove vlade in s tiho pomočjo starih, komunističnih struktur oblasti.

Eden od tistih, ki so se uprli razoroževanju, je bil tudi Krkovič, takrat sekretar ljudske obrambe v Kočevju. O razoroževanju je obvestil Demosovega obrambnega ministra Janeza Janšo. Kmalu je Krkovič začel organizirati Manevrsko strukturo narodne zaščite (MSNZ), realno vojaško silo demokratične Slovenije.

Slovenski novodobni janičarji
Slovensko TO je namreč vodil general Ivan Hočevar, popolnoma vdan beograjskim jugogeneralom. Do menjava na vrhu slovenske TO je prišlo septembra 1990, ko je slovenski parlament sprejel ustavne spremembe, ki so Sloveniji dale popolno oblast nad slovensko TO v mirnodobnem času. MSNZ je tako postala del TO, generala Hočevarja pa je na čelu TO zamenjal Janez Slapar.

Demosova vlada je nato kljub polenom leve opozicije, ki je nasprotovala ustanavljanju lastne vojske (spomnimo se na primer načrta o enostranski demilitarizaciji Slovenije), nadaljevala pot v osamosvajanje – spomladi 1991 se je slovenska TO dejansko preoblikovala v Slovensko vojsko, ki je junija 1991 s pomočjo slovenske policije ubranila Slovenijo pred agresijo JLA.

Demonizacija osamosvajanja Slovenije od Jugoslavije
Toda moč starih struktur, ki so bile zagrenjene zaradi slovenske osamosvojitve in propada Jugoslavije, se je po letu 1991 kazala v demonizaciji osamosvajanja: izbruhnila je izmišljena afera s trgovino z orožjem, ki naj bi vrgla slabo luč na osamosvojitelje in prekrila pravo afero – razorožitev Slovenije maja 1990.

Sledila je afera s tako imenovanimi izbrisanimi, leta 1999 pa je izbruhnila afera Holmec, izmišljena afera o izmišljenih vojnih zločinih slovenskih sil nad pripadniki JLA na mejnem prehodu Holmec. Na drugi strani pa je slovensko sodstvo oproščalo častnike JLA, ki so sodelovali v agresiji nad Slovenijo.

Krvoločno jugoarmado skušajo prikazati kot mirovniško organizacijo
Afera sestrelitve helikopterja JLA je tako po mnenju številnih le še ena od izmišljenih afer, s katero skušajo demonizirati slovensko osamosvajanje. Po eni strani želijo jugonostalgiki JLA prikazati kot nekakšno mirovniško organizacijo, čeprav je izvedla agresijo nad Slovenijo ter pozneje na Hrvaškem in v BiH sodelovala v največjih pokolih po drugi svetovni vojni na evropskih tleh. Na drugi strani želijo osamosvojitelje, ki so lastno domovino branili pred agresorjem, prikazati kot nekakšne prenapeteže.

 

M. P.