fbpx

Tožilstvo zavrglo že drugo (krivo) ovadbo Harija Furlana zoper Jelko Godec

Nekdanji vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan (Foto: STA)

“Državni tožilec je zavrgel že drugo ovadbo Harija Furlana zoper mene, kot predsednice preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v zdravstvu pri prodaji in nakupu žilnih opornic. Ugotovitve in zaključki komisije so milo rečeno marsikoga ujezili in pripravili do tega, da vlagajo neutemeljene kazenske ovadbe,” je sporočila nekdanja poslanka in državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade, Jelka Godec. Okrožno državno tožilstvo je torej zavrglo kazensko ovadbo, ki je bila vložena zaradi suma kaznivega dejanja neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti in suma zlorabe uradnega položaja.

“Prvo krivo ovadbo zoper mene je Harij Furlan, takrat šef SDT, podal 2017 po telefonskem klicu Boruta Miklavčiča. Torej še v času dela preiskovalke ter z namenom pritiska na mene. Kar mu ni uspelo preko neposrednih groženj, je poskusil v navezi s Furlanom,” je zapisala državna sekretarka Jelka Godec, ki  je sporočila, da je državni tožilec zavrgel že drugo ovadbo Furlana zoper njo, v vlogi predsednice preiskovalne komisije pri prodaji in nakupu žilnih opornic. Ugotovitve in zaključki preiskovalne komisije so milo rečeno marsikoga ujezili in pripravili do tega, da vlagajo neutemeljene kazenske ovadbe, je prepričana Godčeva, ki meni, da so z Radom Pezdirjem – avtorjem knjige Vzporedni mehanizem globoke države – pri svojem raziskovanju zadeli v tarčo.

“Šarčeva vlada je z imenovanjem Harija Furlana za vrhovnega državnega tožilca pokazala, da nima nobenih kriterijev. Nagrajen je bil tožilec brez referenc, ki je dokazano neuspešen, sploh pri pregonu bančnega kriminala in kriminala v zdravstvu,” je bil prepričan Pezdir, ki je ob tem dodal, da je kruta realnost taka, da so vsi uspešni, policija, tožilstvo in sodišče, samo epiloga ni, nekateri pa kar napredujejo. Epiloga pa po njegovem mnenju ni, ker policija trdi, da so problemi na tožilstvu in sodišču, tožilstvo, da so problemi na policiji in sodišču, sodišče pa, da so problemi na policiji in tožilstvu. “Tako to gre, medtem ko Harij Furlan napreduje,” je opozoril Pezdir, ki je naštel tudi nekaj primerov Furlanovega “uspešnega” dela: “Medtem je Furlanovemu tožilstvu uspelo, da je padel 83 milijonov evrov vreden primer goljufivih kreditov srbskemu Inveju, podjetniški ekstenziji morilskega srbskega Surčinskega klana. Padlo je tudi za približno 200 milijonov evrov škode, ki jo je v slovenskem bančnem sistemu ustvaril Darko Horvat, oseba, ki je ne preiskuje nihče, pada podobna vsota cerkvenih kleptomanov iz Zvonov, skorajda 30 milijonov v zgodbi o Vektri Montenegro, 40 milijonov evrov v Ladjedelnici Izola, iz katere se bodo, kot vse kaže, vsi izvlekli (eden se je že), očitno je padel tudi primer kraje iz dokapitalizacije NLB leta 2008, v katero se je zapletel Darko Horvat (16 milijonov evrov) itd.” Ob tem je poudaril, da je šele začel naštevati.

V tujini so ga obtožili jemanja podkupnine
Vlada Marjana Šarca je na mesto vrhovnega državnega tožilca imenovala dosedanjega vodjo specializiranega državnega tožilstva Furlana, ki je svoj drugi mandat na čelu SDT začel ravno leta 2018, ko je bil edini kandidat za položaj. Zgodba edinega kandidata se je leto kasneje ponovila z imenovanjem na mesto vrhovnega državnega tožilstva. Do imenovanja je prišlo na predlog ministrice za pravosodje Andreje Katič, ki je sledila mnenju državnotožilskega sveta. Še enkrat se je izkazalo, da glavne vloge pri izbiri kandidatov za vplivna mesta v Sloveniji nimajo kompetence, ampak politična pripadnost in servilnost določeni garnituri. “V tujini so ga javno obtožili jemanja podkupnine, pri nas pa je (bil) vse, od šefa NPU do vrhovnega državnega tožilca,” je že pred časom opozoril Bojan Požar, Godčeva pa se je na to odzvala z vprašanjem: “Potem je bil anonimni zapis, ki smo ga prejeli na Preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v zdravstvu pri prodaji in nakupu žilnih opornic in govori, da je Furlan prejel od Boruta Miklavčiča 200 tisoč evrov, da ne preiskuje korupcije v zdravstvu, resnična? Policija ste to res natančno preiskali?” Furlan je svojo kariero začel pri Službi državne varnosti (Udba), ta pa se je prek svojih podjetij tudi po osamosvojitvi vrinila v ekonomijo kot dobavitelj medicinske opreme in tehničnih pripomočkov. Na spornost Furlana kot vodje specializiranega državnega tožilstva je takrat opozoril tudi spletni portal Siol, kjer so zapisali: “Medtem ko podjetje Aleša Furlana (brat Harija Furlana; op.a) Primsell šempetrski bolnišnici drago prodaja umetne kolke – zanje plačajo 71 odstotkov več kot v jeseniški bolnišnici –, je Harij Furlan vodja tožilstva, katerega prioriteta je preiskava že več let problematiziranih odnosov med javnimi bolnišnicami in njihovimi dobavitelji.”

RTV Slovenija pa je že leta 2012 poročala, da je predsednik Republike Srbske Milorad Dodik trdil, da so od njega zahtevali 300 tisoč evrov podkupnine, za takrat mednarodnega tožilca Furlana. Dodika naj bi Furlan preiskoval zaradi spornih poslov pri izgradnji avtoceste in vladne zgradbe, a na koncu niso bile ugotovljene nepravilnosti. Dodik se je po lastnih trditvah uprl plačilu podkupnine, Furlan pa je zanikal sodelovanje pri kakršnihkoli nezakonitih dejanjih. Odbor 2015 za človekove pravice pod vodstvom Željka Vogrina je ministrico za pravosodje Katičevo pozval, naj nemudoma sproži postopke za Furlanovo razrešitev – kar pa se očitno ni zgodilo.

“Čeprav je šlo za prvovrstno novinarsko zgodbo, tako rekoč senzacijo, Furlan je bil takrat namreč že direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, se pri nas nihče ni vznemirjal. Furlan je zanikal obtožbe, in to je bilo to. Novinarji niso potovali v Banjaluko in raziskovali, kaj je na tem, Irena Joveva se med vnemo raziskovalnega novinarstva ni dala aretirati bosanski policiji kot v primeru spornega bosanskega kredita SDS, preprosto so ga vsi pokrili: slovenska politika, slovenski pravosodni organi in slovenski mediji. Furlan pa je kasneje, kot vemo, postal tudi vodja specializiranega državnega tožilstva, zdaj pa postaja celo vrhovni državni tožilec,” je situacijo takrat komentiral Požar.

Anonimni očitki, da naj bi nekdanji vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan od nekdanjega zdravstvenega ministra Miklavčiča prejel 200 tisoč evrov podkupnine, se (skoraj pričakovano) niso potrdili. Tožilstvo je namreč leta 2019 ovadbo zavrglo, vrhovno tožilstvo pa je v imenu Furlana odgovorilo, da so navedbe v anonimni prijavi po zagotovilih vrhovnega državnega tožilca Furlana lažne, zlonamerne in absurdne. Po mnenju državnega tožilca so bile podane z namenom osebne diskreditacije in ustrahovanja. (Še vedno) vrhovni državni tožilec je v lanskem letu odgovarjal na vprašanja Preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter pri nabavah medicinske opreme in zdravstvenega materiala.

Oče, sin, snaha in na začetku celo mati Harija Furlana so novogoriški bolnišnici prek družinskega podjetja Primsell preprodajali precenjene umetne kolke
To je gledalcem predstavila tudi Erika Žnidaršič v Tarči – reakcija Furlana je bila popoln šok, na televizijskem zaslonu je jecljajoče izjavljal, da ne ve prav ničesar o tem več kot dve desetletji dolgem poslu svoje najožje družine. Glede poslov s šempetrsko bolnišnico je preiskovalna komisija zaslišala tudi Lidijo Furlan, ženo Furlanovega brata Aleša. Furlanova svakinja je med drugim pojasnila, da tega, po kakšni ceni druge bolnišnice plačujejo kolčne vsadke, z možem nista vedela. To je treba vprašati proizvajalca, je dejala. Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije, ali je bil kdaj seznanjen s sumi nepravilnosti pri izvajanju javnih naročil v bolnišnicah, je Harij Furlan dejal, da se mu zdi, da so bile določene preiskave, a da jih je bilo preveč, da bi bil na tekočem, poleg tega pa ni vseh usmerjalo SDT, je poročala STA.

Glede Furlana pa naletimo tudi še na kakšno drugo sporno zgodbo
Na primer na krivični pregon, ki je davkoplačevalce stal 30 tisoč evrov. Zaradi njega bi lahko državno odškodnino iztožila tudi Hilda Tovšak, so poročale Slovenske novice – prav v tej zgodbi so bili glasni pozivi po Furlanovem odstopu, tedanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer je zanj celo zahteval oceno tožilske službe za daljše časovno obdobje. A menda je dobil pozitivno oceno. Alojz Lah, ki je bil večkrat priprt – a se je izkazalo, da po nedolžnem, je sicer dobil 30 tisoč evrov odškodnine. Dobil pa je tudi 15 mesecev zapora, saj je po tem, ko so ga iz pripora zaradi pljučnice odpeljali v bolnišnico, kjer je teden dni ležal v komi, Furlanu napisal pismo. V pismu je bilo tudi nekaj grozečih besed – kar niti ni tako nenavadno, glede na to, da je v zadnjem priporu sedel kar 615 dni. “V več primerih sem zasledil uporabo posebnih metod in sredstev, ki so presegala z zakonom dovoljene okvire. V tem primeru lahko uporabo teh metod ocenim kar za groteskno! Po obtožbi naj bi šlo v 19 primerih za ponujanje mamil tajnemu policijskemu sodelavcu … Prvi čuvar zakonitosti je državni tožilec, in vendar je ta nekritično sledil pobudam policistov … Nekritično je dovoljeval navidezne odkupe, ki se v resnici niso izvajali,” je izjavil tedanji koprski višji tožilec Marjan Bobič, ki se je na višjem sodišču zavzel za razveljavitev okrožne sodbe in za odpravo pripora za Laha.

Sara Bertoncelj