fbpx

Tudi PKP7 ni rešil problema financiranja STA: Konkurenčna pravila EU so jasna! Najhitreje bi situacijo rešili, če bi Veselinovič poslal zahtevano dokumentacijo!

Foto: STA

Po oceni Ukoma je financiranje STA s sedmim protikoronskim svežnjem postalo neposredna zakonska obveznost, s tem pa se je odprlo vprašanje, ali je to sploh skladno s pravili EU o konkurenci, zlasti s pravili o podeljevanju državnih pomoči. Zakonsko določen znesek bo STA zato nakazan takoj, ko bo Evropska komisija dala pozitivno mnenje, so napovedali.

Poslanka stranke SMC Janja Sluga je malo pred novim letom izrazila svoje mnenje, da bi se javna služba morala financirati in da Ukom nima pravice zahtevati od STA-ja vse kar pač zahteva. Zato so v okviru KPK7 tudi vložili amandma z naslednjo vsebino: “Da se v roku 7 dni po uveljavitvi zakona izplača vse zaostale obveznosti do STA, da se na podlagi samega zakona – ne glede na to, ali bo za naslednje leto sklenjena pogodba z STA-jem financira upravljanje javne službe STA na podlagi sprejetega poslovnega načrta, ki ga je na STA-ju nadzorni svet že potrdil. Nam se zdi, da je situacija ušla izpod kontrole, da je STA talec nekih osebnih zgodb in s tega vidika, ker se tudi s strani vlade in predsednika vlade ni nič zgodilo, včeraj sem še spremljala njegove tvite na to vsebino, smo v poslanski skupini našli to rešitev kot edino rešitev,” je pojasnila Sluga.

Ukom meni, da je sprememba financiranja STA s sedmim protikoronskim zakonom odpira vprašanje o skladnosti s pravili EU o konkurenci. Po začasni prekinitvi financiranja izvajanja javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA) – Vladni urad za komuniciranje (Ukom) je namreč zahteval, da STA posreduje dokumentacijo, da bi lahko ocenili, kaj pomeni ustrezno financiranje, STA pa do danes tega še ni storil, je DZ konec decembra potrdil sedmi protikoronski zakon, ki je posegel tudi v zakon o STA. Na predlog koalicijske SMC so vanj vnesli določbo, po kateri se mora v sedmih dneh po uveljavitvi zakona izplačati vse zaostale obveznosti do STA za opravljanje javne službe. “Iz pogodbenega razmerja, v katerem je Ukom izpolnjevanje svojih obveznosti lahko pogojeval z izpolnjevanjem obveznosti STA, se je spremenilo v upravno razmerje, v katerem je njegova obveznost financiranja STA nepogojna in v višini, ki jo enostransko določi STA v svojem poslovnem načrtu,” so zapisali na vladni spletni strani. Sprememba financiranja je tako odprla vprašanje, ali je slednje skladno s pravili EU o konkurenci, zlasti s pravili o podeljevanju državnih pomoči. Zakonsko določen znesek bodo STA nakazali takoj, ko bo Evropska komisija dala pozitivno mnenje, so napovedali v Ukomu.

Predstavnik ustanovitelja STA do sedaj še ni prejel zahtevanih dokumentov
Sedmi protikoronski zakon, s tem pa tudi omenjena določba, sta sicer začela veljati zadnji dan lanskega leta, sedemdnevni rok za poplačilo zaostalih terjatev STA do vlade se je tako iztekel. Ukom je zavrnil plačilo nadomestila za opravljanje javne službe STA za oktober in november, prav tako je za ta dva meseca zavrnil plačilo računov za opravljene storitve STA za potrebe vladne administracije. K sklenitvi pogodbe za financiranje javne službe za letošnje leto ni pristopil. Financiranje je Ukom ustavil po tistem, ko od STA ni dobil vseh zahtevanih podatkov in dokumentacije. Na STA so mu jo namreč odrekli, saj so ocenili, da je z nekaterimi posegel v uredniško avtonomijo, do nekaterih pa lahko po zakonu o gospodarskih družbah dostopa le vlada kot edina družbenica, poroča STA. Kar pa ni povsem res.

Foto: STA

Šesti člen pogodbe STA in Ukoma med drugim namreč določa, da mora izvajalec predstavniku ustanovitelja na njegovo izrecno zahtevo nemudoma posredovati vso dokumentacijo o izvajanju javne službe, finančno, pravno in vsebinsko. Če izvajalec tudi po pisnem pozivu ne sodeluje, lahko predstavnik ustanovitelja ustavi plačevanje ali celo brez odpovednega roka odstopi od pogodbe, v tem primeru pa lahko zahteva tudi vrnitev že izplačanih sredstev, vključno z obrestmi. Ukom bi po pogodbi torej lahko zahteval tudi dokumentacijo glede vsebinskega izvajanja, česar pa ni storil, saj se je direktorju Ukoma Urošu Urbaniji zdelo skrajno nenavadno, da je direktor STA Bojan Veselinovič kaj takega sploh podpisal. Na tak način bi se namreč resnično lahko posegalo v uredniško avtonomijo in to na zakonit način. Urbanija je tako zahteval predvsem finančno dokumentacijo. Poleg tega pa je, čeprav je Ukom predstavnik ustanovitelja (torej vlade) in bi mu po pogodi STA morala izdati dokumentacijo, Urbanija večkrat predlagal, da se lahko dokumentacijo naslovi tudi direktno na vlado. V stavku “na STA so mu jo namreč odrekli, saj so ocenili, da je z nekaterimi posegel v uredniško avtonomijo, do nekaterih pa lahko po zakonu o gospodarskih družbah dostopa le vlada kot edina družbenica,” je torej manj kot zrno resnice.

Sara Bertoncelj