fbpx

V času, ko državo vodi elektro guru, najmanjša mesečna proizvodnja električne energije v 19 letih

Obisk Roberta Goloba v Nuklearni elektrarni Krško (Foto: STA) Direktor NEK Stane Rozman in predsednik vlade Robert Golob.

Mesečna proizvodnja električne energije v Sloveniji je bila oktobra ob obsežnem remontu Nuklearne elektrarne Krško (NEK) in izklopu Termoelektrarne Šoštanj iz elektroenergetskega sistema najmanjša v zadnjih 19 letih, medletno je upadla za več kot polovico, je objavil statistični urad. Je bila pa tudi poraba v medletni primerjavi za desetino manjša, poroča STA.

Neto proizvodnja električne energije je oktobra po podatkih statistikov dosegla 530 gigavatnih ur (GWh) in se je v primerjavi s septembrom zmanjšala za 48 odstotkov, v primerjavi z lanskim oktobrom pa za 54 odstotkov. Proizvodnja v hidroelektrarnah je bila na mesečni ravni ob normalizirani vodnatosti rek po dolgem sušnem obdobju večja za devet odstotkov, medletno pa se je povečala za 27 odstotkov. V NEK-u so oktobra izvajali obsežen remont, ki omogoča podaljšanje njenega obratovanja za nadaljnjih 20 let, zato nuklearka ni obratovala. V termoelektrarnah je bila medtem proizvodnja za 15 odstotkov manjša kot septembra in za 53 odstotkov manjša kot pred enim letom.

Hkrati z remontom jedrske elektrarne je bil sredi oktobra iz elektroenergetskega sistema namreč zaradi varčevanja s premogom za hladnejše zimske mesece in v luči nekoliko znižanih tržnih cen elektrike izklopljen tudi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, izklop pa je bil podaljšan vsaj do konca novembra. Manjši proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledil tudi upad porabe goriv. Skupna poraba goriv je bila tako za 54 odstotkov manjša kot pred enim letom. Zaradi izpada NEK-a in v delu meseca tudi TEŠ-a 6, je bila močno spremenjena tudi struktura proizvodnje energije. Če so običajno deleži hidroelektrarn, jedrske elektrarne in termoelektrarn tretjinski, je tokrat skoraj dve tretjini proizvodnje (63 odstotkov) odpadlo na hidroelektrarne, nekaj manj kot tretjina (32 odstotkov) na termoelektrarno, ostalo pa na sončne in vetrne elektrarne, navaja SURS.

Močno okrnjena proizvodnja je občutno povečala tudi uvozno odvisnost Slovenije
V elektroenergetskem sistemu so tako uvozili rekordnih 1210 GWh elektrike, izvozili pa 655 GWh. V primerjavi z oktobrom lani je bil uvoz večji za 42 odstotkov, izvoz pa manjši za 16 odstotkov. Poraba elektrike pri gospodinjstvih in poslovnih subjektih skupaj je bila z 873 GWh za devet odstotkov manjša kot oktobra lani, obenem pa za nekaj manj kot odstotek večja kot septembra. Gospodinjstva so oktobra porabila 263 GWh električne energije, poslovni subjekti pa 610 GWh. S porabo 329 GWh je prevladovala predelovalna dejavnost. Poraba elektrike se je ob izjemno stabilnem in toplem jesenskem vremenu v desetem letošnjem mesecu v primerjavi s prejšnjim oktobrom v gospodinjstvih zmanjšala za 12 odstotkov, pri poslovnih subjektih pa za sedem odstotkov.

Količina oskrbe z energenti se je na mesečni ravni povečala pri vseh kategorijah razen pri rjavem premogu in lignitu, petrolejskem gorivu za reaktivne motorje ter koksu. Oskrbe pri teh treh spremljanih kategorijah so se v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšale za 39, 27 oz. 14 odstotkov. Po drugi strani so se povečale količine oskrbe s črnim premogom in antracitom za 47 odstotkov, drugimi naftnimi proizvodi za 26 odstotkov, ekstra lahkim kurilnim oljem za 25 odstotkov, zemeljskim plinom za 15 odstotkov, utekočinjenim naftnim plinom za 12 odstotkov, dizelskim gorivom za devet odstotkov in motornim bencinom za sedem odstotkov. V medletni primerjavi pa so upadle količine oskrbe z rjavim premogom in lignitom za 63 odstotkov, zemeljskim plinom za 30 odstotkov, drugimi naftnimi proizvodi za 29 odstotkov, črnim premogom in antracitom za 27 odstotkov, ekstra lahkim kurilnim oljem za 23 odstotkov in koksom za šest odstotkov.

Sara Kovač