fbpx

V Kucji dolini potekala spominska slovesnost za 800 izvensodno pobitimi žrtvami titoističnega režima

Poslanka SDS Mojca Škrinjar

V nedeljo je ob grobišču v Kucji dolini pri Podutiku potekala spominska slovesnost s sveto mašo. Spominske slovesnosti se je udeležila tudi poslanka SDS Mojca Škrinjar, ki je po končani sveti maši vse prisotne tudi nagovorila. Komeroracije sta se udeležila tudi predsednica Ženskega odbora SDS Ljubljana Ksenija Sever in predsednik Krščanskega foruma SDS Dejan Škvarc.

V Kucji dolini je pokopanih več kot 800 povojnih žrtev, ki so bili maja 1945 s strani jugoslovanske komunistične oblasti pomorjeni in vrženi v Brezarjevo brezno. Trupla povojno umorjenih so bila zaradi težavnih higienskih razmer iz Brezarjevega brezna v Kucjo dolino prinešena v skupni grob junija 1945.

Poslanka SDS Mojca Škrinjar je v svojem nagovoru povedala, da je skupni grob v Kucji dolini tih grob: “Grobovi so vseh vrst. So kamniti, so marmorni, so zeleni, so ocvetičeni in zapuščeni. So grobovi kjer na spomenik zlate črke kričijo v nebo in so tihi grobovi. Grobišče v Kucji dolini pri Podutiku je tih grob.”

Da se uredi grobišče v Kucji dolini, je sprejela Demosova koalicija
“V letih 1990-1995 je četrtni skupnosti Šiška s tesno večino vladala Demosova koalicija. Ponosna sem, da sem bila del te koalicija, ko je prišlo do odločitve, da se grobišče v Kucji dolini uredi. Glasovali smo za to, da se ta kraj tudi obeleži. Sprejeli smo Odlok o razglasitvi Velikega Brezarjevega brezna in grobišča žrtev povojnih pobojev za kulturni in zgodovinski spomenik,”
 je v svojem nagovoru povedala Mojca Škrinjar in jasno obsodila vse tri totalitarizme, ki so slovenskemu narodu povzročila veliko gorja. “Danes smo priča temu, da se sprašujemo ali bo slovenski parlament podpisal in se pridružil resoluciji proti trem totalitarizmom – fašizmu, nacizmu in komunizmu. Kdor koli se sprašuje in dvomi v to, ni pravi demokrat. Mislim, da je edina možnost, da živimo dobro in v sožitju, življenje v demokraciji. Da kot vrednoto poduhovimo demokracijo in človečnost.”

Morda je slika naslednjega: 6 oseb, ljudje stojijo, kolo, obutev, na prostem in drevo

 

Nedolžne žrtve v Brezarjevem breznu niso našle miru
Komemoracije v Kucji dolini sta se udeležila tudi Ženski odbor SDS in Krščanski forum SDS. Zbrane je nagovorila predsednica Ženskega odbora SDS Ljubljana Ksenija Sever, ki je začela govor s svetopisemsko pripovedjo: “V svetopisemski pripovedi piše, ko se Bog razodene Mojzesu v gorečem grmu – beremo “Bog je rekel: Ne hodi sem”! Sezuj si sandale z nog, kajti kraj, kjer stojiš je sveta zemlja. Kot, da je Bog Mojzesu hotel reči: kraj, kjer stojiš je poseben, posvečen, zato si iz spoštovanja sezuj čevlje z nog, in ne tacaj po njem, kot, da je to navadna trava.”

s

“Tudi ta kraj je poseben in posvečen s trpljenjem ter smrtjo toliko nedolžnih ljudi. Tukaj so bili zverinsko pobiti s strani slovenskih komunistov v maju 1945, takoj po koncu 2. svetovne vojne. Pobite in nedolžne žrtve v Brezarjeven breznu pa še niso našle svojega miru,” je še povedala Ksenija Sever in nadaljevala: “Komaj po mesecu dni so pobite žrtve po nalogu šefa OZNE Matije Mačka že razpadle prenesli tu v Kucjo dolino, kjer so našle svoj dokončen mir in spomin. Slovenski komunistični vrh (Kardelj, Kidrič), ki je poveljeval po vojni, je vsakega, ki se ni z njimi strinjal likvidiral.”

V zaključku nagovora izpostavila Alberta Svetino, ki je osebno videl zločine komunizma storjene v Brezarjevem brezno in je te opisal v knjigi Od osvobodilnega boja do banditizma. Po grozljivih prizorih iz Brezarjevega brezna se je v Svetini vse spremenilo. Nato so ga izključili iz OZNE in iz partije. Vrgli so ga tudi iz stanovanja. Ker se je bal, da ga bodo likvidirali, je tajno emigriral na Madžarsko. Leta 1992 je Albert Svetina pričal tudi pred Pučnikovo preiskovalno komisijo o povojnih zločinih.

Sara Kovač