Nataša Pirc Musar oziroma njena odvetniška pisarna se je očitno ob evidentnem pomanjkanju znanja in enako evidentnem pomanjkanju dejstev, ki bi v tej zadevi morda lahko bila na strani njihove stranke, generalmajorke Alenke Ermenc, načrtno odločila za pisanje laži, je zapisal Požareport. Poročali smo že, da je okrožno sodišče v Ljubljani v začetku leta pričakovano zavrnilo vloženo obtožnico državnega tožilstva in brez sodnega procesa oprostilo novinarja Bojana Požarja – na odločbo sodišča pa se je sedaj pritožila že omenjena generalmajorka, in sicer prek odvetniške pisarne Pirc Musar & Lemut Strle.
Ovadba zoper novinarja Bojana Požarja naj bi bila vložena na podlagi dogovora med Alenko Ermenc, tedanjo načelnico Generalštaba Slovenske vojske, ter takratnim ministrom za obrambo in predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem. Sodišče je zavrnilo vloženo obtožnico in odločilo, da je bilo pisanje Požarja nedvomno v javnem interesu, saj ima vsak državljan pravico biti obveščen o zdravstvenem stanju osebe, ki je na pomembnem državnem položaju. Poleg tega je iz članka razvidno, da “ni bil usmerjen v spodkopavanje časti ali dobrega imena” generalmajorke Alenke Ermenc, pa tudi sicer ni bil žaljiv, so še določili. Ali se je oziroma ali se bo tožilstvo pritožilo, še ni znano. Je pa znano, da se je pritožila Ermenčeva.
Pri pregledu pritožbe omenjene pisarne se ugotovi, da se je odvetnica Nataša Pirc Musar, ki je pritožbo verjetno tudi osebno napisala ali pa vsaj odobrila, pri edinih dveh vsebinskih navedbah, ki sta zapisani v pritožbi, dokazljivo lagala, je poudaril Požar. V pritožbi je namreč citiran članek z naslovom “Aljuš Pertinač: ime česa je Erjavec? Ta politični konvertit, pravni analfabet, poceni politikant in tretjerazredni populist”, ob tem pa je izrecno zapisano, da je članek napisal Požar. Iz citiranega članka je seveda povsem jasno, da je avtorsko kolumno napisal Aljuš Pertinač, ki je sedaj voditelj oddaje Faktor na TV3.
V pritožbi so Požarju pripisali članke drugih medijev in drugih avtorjev
V pritožbi je prav tako citiran članek z naslovom “Izgubljena Alenka Ermenc. Neodločna, zajedljiva, maščevalna. In za dobro Slovenske vojske bo poveljnico treba zamenjati!” – jasno je, da gre za navedbe Jureta Tepine na portalu 24ur.com, ne pa za “trdilne in nepogojne zapise” obdolženca Požarja. V svojem članku je Požar torej zgolj citiral, ob tem pa tudi navedel portal, kjer so bile zapisane dotične besede. V odvetniški pisarni Pirc Musarjeve so v pritožbi navedli članke drugih medijev in celo celotne članke drugih avtorjev – pripisali pa so jih kar Bojanu Požarju. Zanimivo, Ermenčeva kazenske ovadbe zoper portal 24ur.com ni vložila niti ni demantirala navedb novinarja Tepine.
V pritožbi najdemo še več izmišljotin
V nadaljevanju pritožbe je Pirc Musarjeva navedla, da je odločbo okrožnega sodišča “najverjetneje po odredbi sodnice poročevalka mag. Marjete Dvornik pripravila strokovna sodelavka” in “zapisnikarica” Teja Jeras Pintar, ki je sicer tudi soproga Erazma Pintarja. Temu so dodane še izmišljotine, češ da je Pintarjeva osebna prijateljica obdolženca, kar naj bi dokazoval nek članek na Požareportu, v katerem je omenjena tudi Teja Jeras Pintar. Avtorica pritožbe je nato še predlagala, da bi se morala Jeras Pintarjeva zaradi tega članka in “osebnega prijateljstva” z obdolžencem izločiti iz odločanja o tej zadevi.
Povsem jasno je, da pritožbe, ki že na prvi pogled ne vsebuje resničnih dejstev, sodišče ne bo vzelo resno – kaj šele da bi ugodili odvetniški pisarni Pirc Musarjeve. Res je, da določene primere sodišča obravnavajo pristransko, a povprečen državljan, če ne trči ob neke višje interese, lahko tudi v Sloveniji računa na še kar solidno pravno varstvo.
Sara Bertoncelj