Obeta se raziskava glede razširjenosti koronavirusa pri nas. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji, prav zato je to, kako bo potekala, zelo težko natančno predvideti. Vabilo je sicer že bilo poslano 3000 prebivalcem Slovenije, prvi testi pa so načrtovani za jutri. Predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec je pozval vse, ki so jih povabili, da bi sodelovali, ker je to izrednega pomena za odločitve glede sproščanja ukrepov v prihodnje.
Predstojnik inštituta, ki je tudi del svetovalne skupine ministrstva za zdravje, je dejal, da so po privolitvi Komisije RS za medicinsko etiko, 3000 osebam v Sloveniji po pošti poslali povabilo za sodelovanje pri projektu. Vzorec ljudi za projekt naj bi naredil Statistični urad RS, in sicer v sodelovanju s fakulteto za družbene vede v Ljubljani.
Naključno je bilo izbranih 300 območij, v vsakem izmed njih 10 oseb
Na Sursu so zapisali, da so iz osrednjega registra prebivalcev Slovenije za vzorec povsem naključno izbrali 3000 ljudi. Starost ni bila omejitev. Prvi korak je pomenil naključno izbiro 300 območij Slovenije, drugi pa izbiro 10 oseb znotraj vsakega. Vzorec je torej reprezentativen kar se tiče starosti in spola pa tudi glede teritorialno razdelitve naše države. Prav zato bo mogoča posplošitev rezultatov na celotno slovensko populacijo.
Petrovec je obenem razložil, da jih je v zadnjih dneh poklicalo več prebivalcev, ki so izrazili željo, da bi prostovoljno sodelovali v tej raziskavi, on pa je pojasnil, da zaradi reprezentativnosti vzorca, ne bodo vključeni tisti, ki bi tako hoteli, ampak le povabljeni. Je pa v prihodnosti mogoča izvedba raziskave na podlagi tistih, ki bi se prostovoljno prijavili.
Raziskava nam lahko pomaga do čim hitrejše vrnitve v normalno življenje
Predstojnik že omenjenega inštituta poziva vse povabljene, da se na telefonsko številko oziroma elektronski naslov, ki sta navedena tudi odzovejo. Ob tem poudarja, da odvzem vzorcev ni boleč. Obenem je prepričan, da se bo odzvalo dovolj povabljenih, saj ljudje vedo, da bodo s tem naredili veliko za vse prebivalce Slovenije. Zaželjeno je namreč rahljanje ukrepov in čimprejšnje “odprtje” države.
Ob tej priložnosti je izpostavil, da tovrstno raziskavo pri nas izvajamo prvič, zato je še toliko bolj ključna. Z jemanjem brisov in seroloških vzorcev se namerava začeti s pričetkom tedna, glede zaključka, pa še ni povsem jasno kdaj bo, ker je to odvisno od sodelovanja povabljenih. Upajo, da bodo testiranja opravljena v enem tednu, rezultati pa bodo še pred majem.
Na terenu bo vzorce jemalo deset ekip
Na terenu bo vzorce jemalo deset skupin. Skupina bo sestavljena iz dvojice – osebe z zdravstveno izobrazbo in člana inštituta za mikrobiologijo. Slednji bo tudi odgovarjal za varnost osebnih podatkov. Stroške nastale s projektom je v tem trenutku težko oceniti. Reagenti stanejo približno 150 tisoč evrov, v stroške pa je potrebno vključiti še terensko delo, saj bodo skupine odšle k osebam na dom. Slednji pa bodo vsekakor transparentni in javni. Računa se, da jih bo krila država, saj je raziskavo tudi naročila.
Tovrstne informacije bodo potrebne vsem državam, ki bodo nameravale sprostiti ukrepe. Državo se sicer lahko odpre brez raziskav, kar pa je tvegano in lahko privede do vnovičnega zapiranje. Tveganje pa je, s pridobljenimi podatki tovrstne raziskave, manjše. V primeru, da so odločitve osnovane na objektivnih informacijah, bodo ukrepi lahko sprejemati odmerjeno.
Slovenija bo med prvimi državami, ki bodo izvedle takšno raziskavo
Podobne raziskave so že napovedali tudi v nekaterih drugih državah, med drugim v Avstriji. Tamkajšnje raziskave sicer ni mogoče primerjati s slovensko, saj so pri naših severnih sosedih ugotavljali zgolj to, koliko je v prebivalstvu oseb z akutno okužbo. Naša raziskava pa bo obenem dala informacijo, koliko prebivalcev je okužbo s koronavirusom prebolelo, ker v krvi ostanejo protitelesa.
Med prebivalci so namreč tisti, ki so okužbo že preboleli, diagnoza pa jim ni bila postavljena. Iz vstopnih točk je bilo v samoizolacijo poslanih tudi več 100 ali celo 1000 ljudi v enem dnevu, vendar za vse ne morejo biti prepričani, da so covid-19 tudi preboleli. Prav tako je potrebno ugotoviti ali zares obstaja veliko okuženih brez simptomov. Naša država je med prvimi, ki bo posedovala takšne podatke. Prav tako pa bodo preiskovanci prejeli povabilo, da ostanejo vključeni v raziskavo, saj jim bodo po šestih mesecih ponovno pregledali kri.
V Avstriji so ugotovili, da je manj kot odstotek akutno okuženih
Raziskava v Avstriji je pokazala, da je bilo z začetkom tega meseca okuženih 0,33 odstotka prebivalstva, pri čemer je potrebno upoštevati statistične napake (med 0,12 in 0,76 odstotka). Avstrijska raziskava je prva takšna v celinski Evropi. Z njeno pomočjo je bilo mogoče oceniti kako razširjena je okužba. Na Islandiji, kjer so sicer opravili največje število testiranj na novi virus na enega prebivalca v globalnem merilu, pa so izvedli študijo v dveh delih. V skladu z informacijami, objavljenimi v znanstveni reviji New England Journal of Medicine, pa so v sklopu prvega dela študije, proti koncu januarja, pričeli s testiranjem vseh, ki so imeli simptome okužbe, pa tudi tiste, ki so pripotovali z ogroženih območij.
Obenem so testirali še tiste, ki so imeli stike z okuženimi osebami. Med preko 9000 testiranji so ugotovili, da je bilo okuženih 13,3 odstotka, in sicer do konca marca. V drugem delu, s pričetkom 13. marca, pa so izvedli še testiranje za osebe brez vidnih simptomov oziroma za tiste, ki so imeli zgolj blage simptome covida-19 izven karantene. Doslej so opravili teste za 36.000 oseb, to je deset odstotkov populacije. Ob tem so ugotovili, da je bilo pozitivnih zgolj od 0,6 do 0,8 odstotka oseb.
S koronavirusom naj bi bilo okuženih od 50 do 85-krat več ljudi, kot smo mislili
V javnosti se pojavlja vprašanje, koliko ljudi je v resnici okuženih z novim virusom. Na kalifornijski Univerzi Stanford so prepričani, da je z njim okuženih kar okoli 50 do 85-krat več ljudi kot smo mislili doslej. Podobni podatki prihajajo še z Južne Tirolske, kjer se je neki hotelir odločil, da bo izvedel amatersko raziskavo in na lastno pest testiral del sovaščanov. Ob tem je osupljivo to, da dve tretjini pozitivnih ni opazilo nikakršnih znakov okužbe. Izide raziskav pa je potrebno vzeti z rezervo, saj morda povedo zgolj to, koliko ljudi je že prekuženih oziroma jih je prebolelo okužbo, ne da bi se tega zavedali, precej manj pa to pove o skupinski imunosti. Če ima nekdo protitelesca, še ne pomeni, da je zares odporen.
Domen Mezeg