fbpx

V poročilu Evropski komisiji napihnili težave zaradi spremembe medijske zakonodaje, a pozabili omeniti, da je večina medijev v rokah levice!

Foto: STA/Facebook

Predlagane spremembe medijske zakonodaje v Sloveniji Evropska komisija skrbno spremlja, delo na predlaganih spremembah pa spremlja z zaskrbljenostjo,” je na predstavitvi ključnih ugotovitev poročila o medijskem pluralizmu v EU za leti 2018 in 2019 dejala podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova. Poročilo sta spisala Marko Milosavljević in Romana Biljak Gerjevič. Avtorja sta medijsko stanje v Sloveniji predstavila, kot da so mediji, v večini, v lastništvu političnih strank in poudarjata, da medijski pluralizem v Sloveniji stagnira. A medijski pluralizem stagnira predvsem na račun levičarskih trobil, ki so v lasti tranzicijskih tajkunov, medtem ko javna televizija pristransko podpira levo politično opcijo, v nos pa jim gresta medija Nova24TV in Demokracija.

Podpredsednica Evropske komisje Vera Jourova je, zaradi poročila, slovensko vlado pozvala, naj spremembe medijske zakonodaje natančneje preuči. O razmerah na področju medijev in njihovega lastništva je še dejala, da Slovenija ne bi smela slediti Madžarski. Glede na predstavljeno poročilo s strani Marka Milosavljevića in razmer v Sloveniji je ocenila, da so nekateri trendi skrb vzbujajoči. Poročilo sicer ugotavlja stagnacijo, ponekod tudi degradacijo medijskega pluralizma v Sloveniji, poroča Siol.

Glede na štiri parametre Slovenija pri temeljni zaščiti in družbeni vključenosti sodi med države s srednjim tveganjem, veliko tveganje pa si je Slovenija prislužila pri tržni pluralnosti in politični neodvisnosti. Po njenem mnenju pa si je Slovenija veliko tveganje prislužila pri tržni pluralnosti in politični neodvisnosti. Vendar težava leži nekje drugje, saj Milosavljević v svojem poročilu ne navede vseh nujnih dejstev, s tem pa daje lažno sliko Evropski komisiji.

Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova. (Foto: epa)

Slovensko ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novel treh medijskih zakonov. Sprva zelo kratko javno obravnavo, predvideno je bilo pet dni, je nato vlada podaljšala do 5. septembra. Gre za novele zakonov o medijih, Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in STA. Predlagana sprememba medijske zakonodaje je sprožila ostre odzive opozicije, stanovskih organizacij in mednarodnih združenj.

Minister za kulturo Vasko Simoniti je v odzivu na kritike menil, da je slovenski medijski prostor izrazito nepluralen in pristranski, v pristranskosti pa naj bi prednjačil prav javni servis RTVS. Spremembe, vključene v predlog zakona o RTVS, po njegovih besedah, narekujejo, naj se RTVS spremeni v dinamično, tehnološko in vsebinsko dinamično institucijo, ki je kot javni servis zavezana temeljnemu profesionalizmu. Milosavljevića več kot očitno skrbi nova zakonodaja, ki bi vsem medijskim hišam olajšala delovanje v konkurenčnem okolju, režimskim trobilom pa odvzela manjši del sredstev. Dejstvo pa še vedno ostaja, da večina medijev ostaja v rokah levičarskih interesnih skupin, z izjemo Nove24TV in Demokracije.

Bojan Požar navede nekaj dejstev o tem, kako so nekateri tranzicijski tajkuni prevzemali slovenske medije. Med drugim je tako Stojan Petrič prevzel Delo in Slovenske Novice, Bojan Petan je prevzel Dnevnik. Uroš Hakl je lastnik Večera, Odlazek pa celotne skupine Delo Revije skupaj z večinskim deležem Radijskega prostora, ki pa ga ni nikoli priglasil Agenciji za varstvo konkurence. Vsa ta dejstva pa sta Marko Milosavljević in Romana Biljak Gerjevič v poročilu pozabila omeniti. Spomnimo, Milosavljević je bil v preteklosti tudi eden tistih, ki se je zavzel za to, da bi davkoplačevalce še dodatno obremenili s prisilnim subvencioniranjem medijev, in to kar v višini 20 milijonov evrov letno, o čemer smo že pisali.

Poročilo ugotavlja stagnacijo in degradacijo

V Sloveniji je glede medijskega pluralizma zaznati stagnacijo, ponekod tudi degradacijo,” navaja danes predstavljeno poročilo o medijskem pluralizmu v EU, Turčiji in Albaniji v letih 2018 in 2019.

Glede na štiri parametre Slovenija pri dveh – temeljna zaščita in družbena vključenost – sodi med države s srednjim tveganjem, veliko tveganje pa si je Slovenija prislužila pri tržni pluralnosti in politični neodvisnosti. Poslabšanje je Slovenija zabeležila na področju temeljne zaščite in tržne pluralnosti, medtem ko tveganje glede politične neodvisnosti in družbene vključenosti v primerjavi s predhodnim poročilom ostaja enako.

Največje tveganje je opazno na področju politične neodvisnosti, kjer je Slovenija dosegla 69 odstotkov. Razlog za to je, da so številni mediji v lasti političnih strank, nekdanjih članov ali vidnih podpornikov. Prav tako obstaja navzkrižje interesov med mediji in politiko, kar je še posebej očitno na lokalni in regionalni ravni.

Drugi kazalniki velikega tveganja vključujejo kazalnik koncentracije medijev, kar nakazuje na potrebo po boljšem nadzoru ustreznih organov, da bi preprečili sporne prevzeme ali združitve. Kazalniki o koncentraciji spletnih platform in uveljavljanju konkurence ter vplivu oglaševalcev in lastnikov na uredniške vsebine prav tako predstavljajo podobno tveganje. Predvsem zaradi nadaljnjega razvoja koncentracije medijev in pomanjkanja regulativnih ukrepov, ki bi zagotovili, da na uredniško vsebino ne vplivajo lastniki ali oglaševalski interesi.

Veliko tveganje je prav tako pri kazalniku glede dostopa do medijev za lokalne ali regionalne oblasti, regionalne medije ter glede dostopa žensk do medijev.

V primerjavi z zadnjim poročilom iz leta 2018 letošnje poročilo navaja, da se v Sloveniji ni veliko spremenilo, kar je razvidno tudi iz ocen tveganja na posameznih področjih.

“V Sloveniji je uresničenih veliko vidikov medijskega pluralizma, vendar velikokrat le s količinskega vidika. V vseh medijskih sektorjih je prisotno pomanjkanje raznolikosti in vprašanje gospodarske vzdržnosti, kar se kaže v slabih in negotovih delovnih pogojih za številne zaposlene v medijih,” navaja poročilo. Ob tem dodaja, da so še vedno nekatera glavna vprašanja slovenske medijske krajine “velika koncentracija medijev, pomanjkanje transparentnosti lastništva, majhno število različnih lokalnih in regionalnih novic (vključno s dopisniki), slabi delovni pogoji, javni verbalni napadi, pogoste žalitve politikov na družbenih omrežjih in pomanjkanje jasne digitalne ureditve”.

Poročilo tudi poziva, da bi se morala slovenska medijska politika osredotočiti na kratkoročne in dolgoročne ukrepe za podporo kakovostnim medijem in novinarstvu, kar vključuje takojšnje ukrepe ministrstva za kulturo in drugih pristojnih ministrstev pri dodeljevanju sredstev in uresničevanju (novih) ukrepov za stabilno zaposlovanje novinarjev, davčne olajšave za medije ali vsebine, ki so še posebej opredeljene kot javni interes, ter zagotoviti transparentnost finančnih struktur ob poskusih prevzema ali združitve medijev.

Poročilo o Sloveniji sta pripravila Marko Milosavljević in Romana Biljak Gerjevič iz Ljubljanske univerze.

Sara Kovač