V sredo brez novih smrtnih žrtev, vlada izdala sklep o izmenjavi podatkov o karanteni med NIJZ in Policijo

Jelko Kacin (Foto: STA)

V sredo je bilo v Sloveniji po podatkih vlade zabeleženih 13 novih primerov okužb s SARS-CoV-2, dan pa je minil brez smrtnih žrtev med okuženimi. Vlada je izdala sklep o izmenjavi podatkov o karanteni med NIJZ in Policijo, je na današnji tiskovni konferenci sporočil govorec Jelko Kacin in poudaril, da se Slovenija še naprej zavzema za skupno rešitev EU, ki bi zagotavljala uspešen izhod iz krize. Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj je predstavil nove ukrepe za omilitev posledic epidemije na prebivalstvo in gospodarstvo. Ministrica dr. Simona Kustec je sporočila, da solidarnostni dodatek v višini 150 evrov pripada tudi izrednim študentom. Kot je povedala ministrica Lilijana Kozlovič, so sodišča v tem času opravila veliko nalog in sprejela veliko odločitev tudi v ne-nujnih zadevah. Ključen moment izhoda iz krize je čimprejšnji zagon pomembnih investicijskih projektov, pa je poudaril Andrej Vizjak.

Vlada Republike Slovenije je sporočila, da je bilo do srede, 22. aprila do 24. ure v Sloveniji potrjenih 13 novih okužb z novim koronavirusom SARS-CoV-2, skupno število primerov okužb je tako naraslo na 1.366.

V sredo je bilo po navedbah vlade v Sloveniji izvedenih 1.268 novih testov, število vseh izvedenih testov do zdaj znaša 45.703.

Sreda minila brez novih smrti med okuženimi
V sredo ni bilo novih smrti med okuženimi, skupno število umrlih v Sloveniji tako ostaja 79.

Na enotah intenzivne terapije 23 pacientov
Skupno je po zadnjih podatkih v Sloveniji hospitaliziranih 80 oseb, od tega 23 na enotah intenzivne terapije. Iz bolnišnic je bilo včeraj odpuščenih 6 oseb.

Vlada je izdala sklep o izmenjavi podatkov o karanteni med NIJZ in Policijo
Vlada je izdala sklep o izmenjavi podatkov o karanteni med NIJZ in Policijo, je uvodoma na današnji tiskovni konferenci vlade sporočil govorec Jelko Kacin: “Policija lahko nudi pomoč pri zagotavljanju spoštovanja odrejenih ukrepov osamitve, karantene ali obveznega zdravljenja. Pomemben korak k učinkovitejšemu izvajanju ukrepov osamitve in karantene.” Vlada je po njegovih besedah določila obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Od 39,2 milijona evrov je največji del sredstev namenjen zdravstvu, sledi pa socialna varnost in drugi bolj izpostavljeni poklici.

Slovenija se še naprej zavzema za skupno rešitev EU, ki bi zagotavljala uspešen izhod iz krize
Evropski ministri za zunanje zadeve so včeraj skupaj razpravljali o pomoči in ukrepih Unije, da zajezitev pandemije #COVID19 na globalnem zemljevidu, tudi o skupni evropski akcij repatriacije vseh evropskih državljanov, ki se še nahajajo v državah izven Unije,” je še povedal in poudaril, da se Slovenija še naprej zavzema za skupno rešitev EU, ki bi zagotavljala ne samo uspešen izhod iz te krize, ampak tudi uspešno popotnico za nadaljnji razvoj in prihodnost Unije.

Foto: Twitter

Cigler Kralj o novih ukrepih za omilitev posledic epidemije na prebivalstvo in gospodarstvo
“S prvimi ukrepi za omilitev posledic epidemije na prebivalstvo in gospodarstvo smo zajeli okrog milijon ljudi, med drugim tudi starejše, velike družine, socialno ogroženi, zaposleni, samozaposleni in študenti,” pa je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj. Z novimi ukrepi po njegovih besedah dosegamo še 220.000 ljudi: “Naš ključni cilj je ljudem olajšati to nezavidljivo obdobje in zajeti čim večje število ranljivih in prizadetih skupin prebivalstva. V teh razmerah niste sami.”

Nov ukrep je tudi začasno denarno nadomestilo zaradi izgube zaposlitve v času epidemije. Kdor ni upravičen do nadomestila plače po ZUTD, mu pripada krizno nadomestilo za ta čas v višini 513 evrov bruto, cca 400 evrov neto. “Omogočili smo prostovoljno napotitev delavcev, ki so na čakanju oziroma so brezposelni, na sezonsko delo v kmetijstvu. Napotitev vam ne odvzema pravice do nadomestila ali drugih pravic, če pri opravljanju sezonskega dela zaslužite do dodatnih 400 evrov,” je povedal Cigler Kralj. Omilili so tudi pogoje za uveljavljanje nadomestila plače. Do pomoči upravičeni delodajalci, katerim bodo povprečni dohodki v letu 2020 primerjalno glede na 2019 padli za več kot 10% (prej 20%). Med upravičence so vključili humanitarne in invalidske organizacije.

Razširili so še krog upravičencev do oprostitve plačila prispevkov za vsa obvezna zavarovanja tudi na tiste samozaposlene, družbenike, kmete ali verske uslužbence, ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni tudi na drugih podlagah in zagotovili sredstva za mesečni krizni dodatek za zaposlene v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih, to je 12.000 delavcev, od tega 6.000 invalidov. “Enkratni solidarnostni dodatek bodo prejeli tudi upravičenci do poklicnih pokojnin pod 700 evrov, izredni študenti, družinski pomočniki, starši otrok s posebnimi potrebami, prejemniki starševskega nadomestila pod minimalno plačo, veterani vojne za Slovenijo, ki imajo veteranski dodatek kot edini prejemek, trajno nezaposljivi invalidi, starši 1 ali 2 otrok, ki prejemajo otroški dodatek, rejniki, vojni invalidi, ki prejemajo družinski dodatek kot edini prejemek,” je še sporočil Cigler Kralj.

Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov tudi za izredne študente
Solidarnostni dodatek v višini 150 evrov bodo po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Simone Kustec prejeli tudi izredni študenti. Dodatek bo do 1. junija izplačan rednim in izrednim študentom, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji, niso v delovnem razmerju ali samozaposleni, družbeniki ali kmetje. Do 10. ure so po njenih besedah prejeli že več kot 46.000 vlog rednih študentov za solidarnostni dodatek.

Po 1. maju bodo v sodelovanju z zdravstveno stroko pripravili načrt kdaj in v kakšnih oblikah se bo izvedlo morebitno postopno vračanje otrok v šole in vrtce. “Želimo si vrnitve v običajno življenje in aktivacijo izobraževalnega procesa v šolah, a le pod pogojem, da bo to resnično varno ter ne bo ogrožalo zdravja in življenja otrok in tistih, ki z njimi v izobraževalnem procesu sodelujejo,” je še povedala.

Fotografija je simbolična (foto: iStock)

Sodišča so v tem času opravila veliko nalog in sprejela veliko odločitev tudi v ne-nujnih zadevah
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je poudarila, da so v največjem razmahu epidemije z interventnim zakonom zagotovili, da kljub omejitvenim ukrepom, pravna država še vedno deluje: “Omogočili smo, da sodna in izvršilna veja oblasti, ter lokalne skupnosti izvajajo svoje naloge v življenjsko nujnih zadevah.” Sprejeti ukrepi omejevanja širjenja epidemije so po njenih besedah prinesli rezultate, ki omogočajo počasno vrnitev v normalni tok. Pripravili pa so tudi novelo interventnega zakona, ki omogoča odločanje o večjem številu pravic in obveznosti ljudi. “Sodišča so v tem času opravili veliko nalog in sprejeli veliko odločitev tudi v ne-nujnih zadevah. Procesni in materialni roki še vedno ne tečejo, sprejeti ukrepi pa omogočajo postopen prehod v nadaljnjo normalno poslovanje ter sočasno varujejo najšibkejše,” je še povedala.

Ključen moment izhoda iz krize je čimprejšnji zagon pomembnih investicijskih projektov
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je poudaril, da je ključen moment izhoda iz krize čimprejšnji zagon pomembnih investicijskih projektov. Nekatere določbe gradbene zakonodaje je zato potrebno zrahljati, omogočiti zagon investicij, ki bodo pripomogle k dvigu gospodarske aktivnosti, k ohranitvi delovnih mest.

“Paket predlaganih sprememb gradbene zakonodaje omogoča takojšen zagon nekaterih investicij, ki danes stojijo. »Želimo pospešiti izdajanje dovoljenj za gradnjo, poenostavi in skrajšati predpisane upravne postopke v Gradbenem zakonu in predpisih s področja varstva okolja in ohranjanja narave,” je povedal.

Minister Vizjak je sporočil še, da rešujejo tudi zatečeno stanje iz preteklih let, to je tisoče ton odpadne embalaže: “Izvajalcu javne službe zbiranja omogočamo, da odpadno embalažo, ki jo niso prevzele družbe za ravnanje z njo, sam odda v nadaljnjo obravnavo. Stroške pa bo letos pokrila država.” Pripravljajo pa tudi sistemsko rešitev, da se odpadna embalaža ne bo več kopičila na skladiščih komunalnih podjetij.

Rok Krajnc