Švicarski volivci so se na referendumu z veliko večino izrazili proti ukinitvi obveznega prispevka za nacionalno radiotelevizijo, ki v mali državi sredi Alp obsega sedem televizijskih programov, 17 radijskih postaj ter program v štirih različnih uradnih jezikih. Zagovorniki ukinitve prispevka so dosegli majhno zmago v obliki obljube vlade, da se bo prispevek v prihodnosti zmanjšal, in zaveze direktorja nacionalne radiotelevizije, ki je obljubil, da bodo zmanjšali proračun in denar porabili bolj učinkovito. Zato je skrajni čas, da se tudi v Sloveniji končno načne vprašanje smiselnosti obveznega prispevka za nacionalno radiotelevizijo. Navsezadnje ni razloga, zakaj bi morali davkoplačevalci povrhu vseh davkov plačevati še poseben prispevek za državno RTV, ki je vedno bolj spolitizirana in ne opravlja funkcije javnega servisa.
Proti ukinitvi obveznega prispevka za švicarsko nacionalno radiotelevizijo (SRG), ki gospodinjstvo letno stane 391 evrov, se je na referendumu v nedeljo izjasnilo več kot 71 odstotkov vseh volivcev. Volivci so referendum zavrnili v vseh 26 kantonih. Volilna udeležba pa je bila 54-odstotna.
Podporniki obveznega prispevka so po poročanju BBC trdili, da je ta nujen za malo državo, kot je Švica, in sicer zaradi ohranjanja kulturne in jezikovne raznolikosti. SRG namreč zagotavlja program v vseh štirih uradnih jezikih. Podporniki referenduma se s tem niso strinjali. Poudarjali so, da so ljudje prisiljeni plačevati za programe, ki jih ne gledajo. Trdili so, da je državna televizija postala “napihnjena, neučinkovita in preveč dominantna” znotraj švicarskega medijskega prostora.
Vseeno se zdi, da so na obzorju določene spremembe. Generalni direktor SRG je napovedal, da bodo v prihodnje zrezali proračun in se bolj osredotočili na “učinkovitost”. Podoben ton je ubrala tudi švicarska vlada, ki je napovedala, da bo večina gospodinjstev z začetkom leta 2019 videla “opazno zmanjšanje” njihovega letnega prispevka za nacionalno radiotelevizijo.
Pomembnost direktne demokracije
Ravno tako so Švicarji glasovali o podaljševanju pooblastil vladi, da pobira davke od leta 2021 do leta 2035 – v Švici mora namreč ljudstvo vedno znova odobriti pooblastila, ki jih ima švicarska vlada. Kar 84 odstotkov volivcev je podprlo ta predlog.
To je tudi svojevrsten znak zdrave direktne demokracije, kjer ima ljudstvo dejansko moč v svojih rokah. Čeprav referendum o ukinitvi prispevka za nacionalno televizijo ni uspel, pa se vsi prisotni zavedajo nezadovoljstva več kot četrtine volivcev, ki je glasovala za ukinitev. Iz tega razloga so tudi pripravljeni popustiti pri določenih stvareh. Resda ukinitev obveznega prispevka ni uspela, a zato so dosegli znižanje prispevka ter si lahko vsi skupaj obetajo boljši radijski in televizijski program, ki ne bo sam sebi namen.
Podobni pozivi tudi v Avstriji
Če so se švicarski podporniki referenduma pritoževali nad razraslostjo državnega medija, pa se v Avstriji te dni vrstijo obtožbe, ki državno radiotelevizijo (ORF) obtožujejo politične pristranskosti. Kot smo že poročali, so avstrijski davkoplačevalci glede plačevanja obveznega prispevka vedno bolj kritični. Svoje je dodala tudi Zveza avstrijskih privatnih radiev, ki poudarja, da programa ORF 1 in ORF 2 nista na dovolj kakovostni ravni, kar po njihovem mnenju predstavlja zadosten razlog za odpravo plačevanja obveznega prispevka.
RTV še opravičuje vlogo javnega servisa vseh državljanov?
Skrajni čas je, da se tudi v Sloveniji končno načne vprašanje smiselnosti obveznega prispevka za nacionalno radiotelevizijo. Navsezadnje ni razloga, zakaj bi morali davkoplačevalci povrhu vseh davkov plačevati še poseben prispevek za državno RTV, ki je vedno bolj spolitizirana. Ne odlikuje jo kakovosten program, temveč aktivistična nastrojenost ter pristranskost, ob kateri si lahko marsikateri konzervativni volivec postavi vprašanje o smiselnosti financiranja svojih političnih nasprotnikov.
Pomembno je poudariti, da ukinitev obveznega prispevka ne pomeni ukinitve prispevka na splošno. Pomeni, da ima posameznik pravico, da sam odloča, kaj želi podpreti s svojim težko prisluženim denarjem. Če želi letno zmetati 153 evrov v podporo nacionalni televiziji – prosto po želji. Vsekakor pa bi drugi morali imeti pravico, da se sami odločijo, če želijo s svojim denarjem ravnati na isti način. Navsezadnje je Slovenija ena od najviše obdavčenih držav na svetu.
Čas bi bil, da se z našim davkoplačevalskim denarjem tudi naredi nekaj koristnega, namesto da se od davkoplačevalcev poleg drakonskih obdavčitev pobira še raznorazne obvezne prispevke, ki so po navadi utemeljeni kot za “naše lastno dobro”. Dovolj je dovolj. Čas je, da nas država neha obravnavati kot mladodoletne otroke. Čas je, da si sami vzamemo pravico, da odločimo, kaj narediti s svojim denarjem.
Ivan Šokić