V teharski cerkvi je danes potekala maša za žrtve medvojnega in povojnega nasilja na Teharjah, ki jo je letos daroval upravitelj celjske škofije Rok Metličar. Kot je dejal, je to leto v marsičem drugačno, kot smo bili vajeni, a če se ozremo nazaj, se zavemo, da so po 75 letih spomini na teharske žrtve v srcih mnogih še vedno zelo živi.
Maše se je udeležil tudi premier Janez Janša. Tradicionalno žalno slovesnost v Spominskem parku na Teharjah pa je letos zaradi epidemioloških razmer v državi Nova Slovenska zaveza odpovedala.
Metličar je spomnil, da so minila tri desetletja, odkar so začeli obhajati sveto evharistijo na krajih, kjer je skušal človek zamaskirati in prikriti storjeno zlo svojemu bratu.
Predsednik vlade 🇸🇮 @JJansaSDS se je danes udeležil maše v župnijski cerkvi sv. Martina na Teharjah. Mašo v spomin teharskim žrtvam je daroval Rok Metličar, upravitelj celjske škofije. pic.twitter.com/pESegCgtmG
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 4, 2020
“Med nami pa se še vedno vnemajo nikoli zaceljene rane, ki so jih povzročale vojne. Te pa nastajajo vedno z namenom, da bi posameznik ali del družbe podjarmil oz. uničil človeška življenja,” je opozoril.
Cerkev na slovenskem še danes živa in trdna zaradi junaškega trpljenja množic
Metličar je prepričan, da je cerkev med slovenskim ljudstvom še danes živa in trdna, tudi zaradi “junaškega trpljenja množic, ki so šle skozi taborišča, zapore, zasliševanja, prisilno delo in smrt”.
Po maši je zbrane nagovoril akademski slikar Marcos Jerman, ki je dejal, da je pred 75 leti, v času, ko je svet z grozo odkrival strahote Auschwitza in drugih nacističnih taborišč, teharsko koncentracijsko taborišče začelo svoje zločinsko poslovanje.
Marcos Jerman, likovni umetnik in sin rešenega domobranca v govoru po spominski maši na Teharjah: "Na nas je, da ne pozabimo vseh teh ljudi, ki so tukaj v Teharjah in na mnogih drugih krajih po Sloveniji z molitvijo na ustnicah veliko premladi odhajali v smrt. pic.twitter.com/7wN6dX62YJ
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 4, 2020
Opuščene nemške kasarne je nova revolucionarna oblast po njegovih besedah uporabila za poslednje zbirališče tistih, ki so obtoženi izdajstva in kolaboracije morali umreti. “Na nas je, da ne pozabimo na vse te ljudi brez imena, ki so tukaj in na mnogih krajih po Sloveniji z molitvijo na ustnicah premladi odhajali v smrt. Danes arheologi odkrivajo to, kar so ideologi dolga desetletja skrivali, v zdomstvu pa smo vseskozi vedeli. Zgodovine ne moremo spremeniti. Zgodovino moramo šele spoznati,” je še dejal Jerman.
Številni pomorjeni v izvensodnih pobojih
Na območju nekdanjega nemškega vadbenega centra na Teharjah so po vojni začasno namestili zajete domobrance, vojake in civiliste, ki so jih zavezniki skupaj z ubežniki in begunci iz Hrvaške in Srbije zaustavili na Koroškem in jih izročili novi partizanski oblasti.
Številne so nato brez sodbe pobili, delno v bližini taborišča v Bukovžlaku ali v bližji okolici Celja, še več pa so jih odpeljali v Hudo Jamo pri Laškem, v rudniške rove Hrastnika ali Pečovnika.
Na mestu nekdanjega taborišča so leta 2004 odprli spominski park.
Demokracija