V Velenju je v teh dneh do občanov pricurljala informacija, da je pogodba med lastnikom objekta in Ministrstvom za notranje zadeve za vzpostavitev Izpostave azilnega doma v Velenju že v preverjanju na ministrstvu in da sta strani tik pred podpisom pogodbe. Po naših informacijah naj bi bilo v pogodbi zapisano, da lahko azilni dom sprejme tudi do 150 azilantov, najemnina za prazen objekt pa naj bi znašala devet tisoč evrov na mesec. Ko se bodo ekonomski migranti v velenjskem azilnem domu dejansko naselili, pa naj bi najemnina na račun davkoplačevalcev znašala 15 tisoč evrov na mesec. V velenjski občini so prebivalci znova ogorčeni, saj jih župan Bojan Kontič o tem ni obvestil, že prej pa so mu očitali, da jih zavaja in da se je skril za mnenjem ministrstva za javno upravo in vlade.
Naj spomnimo; v Velenju nikoli niso imeli možnosti, da bi se na referendumu izrekli o tem, kaj si mislijo o sklepih in zahtevah, ki so jih v njihovem imenu sprejeli svetniki v mestnem svetu. V Civilni iniciativi proti sklepom o vzpostavitvi Izpostave azilnega doma Velenje so zato na Ministrstvo za notranje zadeve naslovili zahtevo za informacijo javnega značaja o tem, v kakšni fazi so dejansko pogovori o nastanitvi 150 ekonomskih migrantov, ki naj bi dobili svoje novo domovanje v tamkajšnji občini. V iniciativi MZN prosijo tudi za odgovor, če ima objekt novo uporabno dovoljenje, saj se mu bo namembnost spremenila.
Da se v Velenju bojijo volje ljudstva glede migrantskega vprašanja, je jasno že dolgo časa, saj se je tamkajšnji župan Bojan Kontič ves čas zagovarjal, da vsebinsko vprašanje referenduma ne sodi v pristojnost občine. V iniciativi pa so bili do sprejetih sklepov mestnega sveta ves čas kritični in menijo, da so sklepi kontradiktorni. V javnosti so člani iniciative tako večkrat poudarili, da ne poznajo stališč vlade o sprejetih sklepih, saj župan ni javnosti o tem nikoli seznanil.
Na MNZ-ju so ves čas vztrajali pri trditvi, da ni bilo pravne podlage za izvedbo predlaganega referenduma, ker naj ne bi šlo za splošni akt občine, kot je to določeno v zakonu o lokalni samoupravi. Azilni domovi po besedah ministrice Vesne Györkös Žnidar sodijo v pristojnost države in zato odločanje o njihovi vzpostavitvi bojda ni v občinski pristojnosti. Ministrstvo pa se na voljo krajanov Stare vasi, ki nasprotujejo azilnemu domu v nekdanjem samskem domu in ki bodo naselitev 150 ekonomskih migrantov najbolj občutili, požvižga.
V iniciativi so že pred časom predstavili svoje predloge za rešitev vprašanja o velenjski izpostavi azilnega doma. Rešitev naj bi bila s strani Vlade sprejeta strategija za integracijo prosilcev za mednarodno zaščito in migrante. Predstavniki velenjske iniciative so ob tem prepričani, da bi morala vlada predstaviti tudi družbene kriterije, po katerih bi se morali ravnati migranti, domišljene akcijske načrte, finančno konstrukcijo in programe za integracijo. Vlada pa bi morala dati ob tej problematiki tudi zavezo, da nihče od državljank in državljanov RS ne bi imel nižjega življenjskega standarda, kot bi bil s strani EU ali Slovenije zagotovljen migrantom.
L. S.