Janša: Lažna solidarnost je sprejemati vse, ki želijo priti sem

187
Ljudmila Novak in Janez Janša (foto: Nova24TV).

“Prava solidarnost je, da se skuša pomagati najbolj ranljivi skupini ljudi, lažna solidarnost pa je, da se sprejema vse, tudi tiste, ki se selijo, ker so v nekaterih državah socialni dodatki večji kot povprečna plača v njihovih državah,” je dejal Janez Janša na javni tribuni o migrantski krizi, ki je potekala v Celju. 

Zbor za republiko (ZZR) in Inštitut dr. Antona Korošca sta organizirala javno tribuno, na kateri poteka debata o migrantski krizi, v kateri se je znašla Slovenija. Svoja stališča o migrantski krizi bodo predstavili predsednik SDS Janez Janša, predsednica NSi Ljudmila Novak in predsednik SLS Marko Zidanšek.

Zbrane je med prvimi nagovoril Andrej Umek, predsednik novoustanovljenega Inštituta Dr. Antona Korošca. “Prepričani smo, da ne moremo dobiti boljših sogovornikov, kot so ti, ki bodo govorili danes,” je povedal Oblak in govorcem predal besedo.

Janez Janša je že uvodoma pripomnil, da se v Sloveniji soočamo z nevarnostjo povratnega vala migrantov. “Vsak, ki je razmišljal še kakšen dan naprej, je vedel, da se bo prostor severno od nas napolnil in da bodo začeli migrante vračati nazaj!” Ponovno je opozoril, da so vlado glede nevarnosti povratnega vala opozarjali že nekaj časa nazaj, a ta takrat ni storila ničesar. Izpostavil je, da bi Slovenija morala spoštovati evropski pravni okvir, pa tega ni počela. “S tem ko se je spuščalo skozi mejo sto tisoče ljudi – prav pri vsakem se je kršil pravni red.”

“Prava solidarnost je, da se skuša pomagati najbolj ranljivi skupini ljudi, lažna solidarnost pa je, da se sprejema vse, tudi tiste, ki se selijo, ker so v nekaterih državah socialni dodatki večji kot povprečna plača v njihovih državah.”

Janša: Terorizem ni imaginarna bojazen
Opozicijski prvak je opozoril, da nekateri migranti prihajajo z območij, na katerih vlada Islamska država, Slovenija pa sprejema ljudi, ki v severnih deželah ne izpolnjujejo zakonskih pogojev za nastanitev. “Obstaja bistvena razlika med družino, ki je na Dobovi zaprosila za azil, in med skupino moških, ki jih je Nemčija zavrnila,” je bil oster Janša.

Ljudmila Novak: Slovenci nismo dolžni sprejeti nikogar
Naslednja je govorila predsednica NSi, Ljudmila Novak. “Jaz sama se bom odločila, komu in kako si želim pomagati, pri migratnski krizi pa nam vsiljujejo, komu pomagati, in proti naši volji ustanavljajo centre, v katere bodo spravili ljudi, ki se bodo prosto sprehajali in ogrožali varnost naših otrok.”

Novakova je predlagala tudi nekatere rešitve, ki pa do zdaj niso bile sprejete. Vlada Mira Cerarja ni sprejela rešitve, kot je odklonitev pravice do azila za migrante, ki so v svoji deželi storili kazniva dejanja, ali predloga, da bi morali migranti, ki s sabo nosijo večje količine denarja, ta denar tudi deponirati v Sloveniji.

S posebno pozornostjo se je posvetila predvsem načinu komunikacije Cerarjeve vlade, ki naj bi bila zelo slaba. V nadaljevanju je še predlagala, naj se Slovenija zgleduje po državah, ki se že dolgo soočajo s problemom migracij in vedo, kaj počnejo. Omenila je Avstralijo in ZDA.

Marko Zidanšek: Pravi begunec se ustavi v prvi varni državi
“V SLS nas je najbolj motilo, da odločujoči niso predvideli, na kaj smo opozarjali, kljub temu da so imeli vse podatke,” pa je izpostavil predsednik SLS. Poudaril je, da je Slovenija bolj ranljiva kot ostale evropske države, ki jim pomaga velika ekonomska moč, ki lahko določene politične odločitve absorbira. “Žalosten sem, da je milijon in pol migrantov uspelo destabilizirati Evropo,” je povedal in ob tem dodal, da mora Slovenija zaostriti azilno zakonodajo.

SLS sicer podpira ukinitev embarga EU proti Rusiji, saj naj bi bila Rusija zaveznik v boju proti terorizmu, škodili pa naj bi tudi sami sebi oz. slovenskim izvoznikom. Evropa, po drugi strani, potrebuje več skupne politike, predvsem pa potrebuje skupno vojsko, skupno policijo, saj se na NATO težko zanese.

V nadaljevanju javne tribune so razpravljalci odgovarjali na vprašanja moderatorja debate in javnosti. Prvi je odgovarjal Janša, ki je dejal, da je Slovenija padla na izpitu spoštovanja pravil Schengna. “Čez nekaj let se ne bo nihče spominjal “solidarnosti” Slovenije, spraševali se bodo samo o tem, ali je Slovenija spoštovala schengenska pravila ali ne.” Po Janševem mnenju je imela Slovenija možnost spoštovati pravila Schengna, in sicer takrat, ko je to storila tudi Madžarska, ampak jih ni, kar bo imelo v prihodnosti svojo ceno – še posebej v okviru postavljanja mini schengenskih območij.

Glede na to, da migrantska kriza tudi zaradi demografskih dejavnikov ne bo ponehala, vidi Janša rešitev v ustrezni razvojni pomoči državam, od koder migranti izhajajo, pa tudi v vojaškem posredovanju v Siriji.

“Takšne, kot so oni, pri njih obešajo”
Predsednik meni tudi, da prihodnost Slovenije in migrantske krize ne bo “zavisela” samo od predstavnikov strank, ki so danes prisotne na javni tribuni, temveč celotne Slovenije, ki se bo morala prebuditi. Obregnil se je tudi na proteste, ki so potekali konec tedna, v katerih je bilo po njegovem mnenju prav komično opazovati gejevske aktiviste, ki so migrante pozdravljali v arabščini. “Takšne, kot so oni, pri njih obešajo,” je bil jasen Janša.

Govorci enotni: Zaščiti bi bilo potrebno kristjane
Novakova pa je povedala, da ji je všeč ideja, ki jo je imel papež že pred časom, in sicer, da bi v Evropi vsaka župnija sprejela eno družino. “Sama sicer ne moremo ponuditi nastanitve, saj nimam stanovanja, lahko pa ponudim hrano, ki jo pridelamo,” je razložila Novakova, Janša pa je dodal, da bi bilo potrebno etnično čiščenje krščanstva, ki je na območju Sirije in Iraka obstajalo tisočletja, poimenovati s pravim imenom – genocid.

Temu je pritrdil tudi evropski poslanec Franc Bogovič, ki je sedel v občinstvu. “Srečal sem predstavnike kristjanov s teh območij. Tam, kjer jih je bilo nekoč več kot milijon, jih je sedaj 100 tisoč.” 

 

Kriza, ki pretresa državo
Migrantska kriza, ki smo jo Sloveniji začeli resneje čutiti šele proti koncu preteklega leta, pretresa slovenski narod in politiko. V odziv na politiko Mira Cerarja so začeli po celotni državi, predvsem pa po podeželju, vznikati spontani protesti, ki se jih je oprijelo ime Traktorska revolucija. Namen protestov, ki jim še ni videti konca, je opozoriti na varnostna vprašanja, ki se porajajo v povezavi z migrantsko krizo, ki ji še ni videti konca. Protestniki na shodih zahtevajo odstop vlade Mira Cerarja, nasprotujejo pa tudi samovoljnim postavitvam migrantskih centrov.

Traktor revolucija pa je dobila tudi protiutež v demonstracijah, ki prihod migrantov podpirajo. Prvo večjo manifestacijo so izvedli na protestu “dobrodošlice”, kjer so migrante, nastanjene v azilnem domu, pozdravili v arabščini in jih povabili k skupnemu boju proti kapitalizmu.

 

Žiga Korsika