Upravno sodišče je bilo maja 2016 tisto, ki je v zadevi koroških dečkov prvo ugotovilo kršenje človekovih pravic. Presodilo je, da je šlo za nestrokovni in preuranjni ukrep CSD, saj otroka pri starih starših nista bila ogrožena in tudi ne zanemarjena, s čimer je CSD Velenje posegel v človekove pravice prizadetih. Po skoraj letu dni od ugrabitve koroških dečkov pa se na upravnem sodišču ponovno odloča o nadaljnji usodi koroških dečkov.
Kljub nepotrebnemu zavlačevanju upravnega sodišča z vrnitvijo koroških dečkov v njuno edino družino babice in dedka, je bilo že maja 2016 odločeno o bistvenih vprašanjih. Upravno sodišče je zanikalo zatrjevanje ministrice, socialne inšpekcije in CSD Velenje ter varuhinje človekovih pravic, da s konkretnimi ravnanji ni bila storjena nezakonitost in da ni bilo poseženo v človekove pravice. Dejanje protipravnega odvzema obeh otrok pa je za odvetnika babice že izkaz utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po 190. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) za odgovorne. Sodba upravnega sodišča tudi potrjuje, da imajo stari starši sodno varovani interes v razmerju do vnukov. Potrjuje se, da je s tem priznana tudi razlaga Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, kot jo zahteva odločba ESČP v zadevi Manuello and Navy zoper Italijo.
Sporna vloga varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer
V uradu varuhinje človekovih pravic ob sodbi upravnega sodišča niso mogli zanikati svoje prve izjave, da pri odvzemu vnukov ni bilo nepravilnosti. Slab vtis so skušali popraviti z navedbo, da je upravno sodišče pritrdilo ugotovitvam, na katere so opozarjali tudi sami. V izjavi za javnost so v uradu varuha zapisali: “Upravno sodišče je s svojo odločitvijo babici takšen pravni interes priznalo neposredno na podlagi 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter 53. člena Ustave RS. Zato takšno odločitev sodišča pozdravljamo, obenem pa od zakonodajalca pričakujemo, da bo to problematiko podrobneje uredil v novi družinski zakonodaji.”
Ta izjava kaže, da tudi v uradu varuhinje človekovih pravic ne razumejo, da je CSD Velenje že na podlagi veljavne družinske zakonodaje dolžan spoštovati Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, zato je zelo neprimerno govoriti, kako bo šele novi Družinski zakonik zagotovil spoštovanje ustave in konvencije o človekovih pravicah. V uradu varuhinje so še dodali, da so v postopkih takoj po odvzemu koroških dečkov ugotavljali le to, kako je bila upoštevana največja korist otrok ob formalnem odvzemu očetu. “Ugotovili smo, da v tem primeru ni prišlo do kršitve pravic otrok.”
Takšna pravna telovadba varuhinje, ki je sledila prvotnemu zagovarjanju nezakonitega odvzema vnučkov, kaže, da urad varuha človekovih pravic v Sloveniji v javnosti ustvarja vtis nepristranskosti in zavzemanja za človekove pravice zatiranih, v praksi pa za koroška dečka, babico in dedka niso naredili prav nič. Anamneza primera koroških dečkov je v nadaljevanju znana. V oktobru 2016 je v obliki sodbe vrhovnega sodišča Anja Kopač Mrak dobila novo nezaupnico, babica pa potrditev zavzemanja za vrnitev vnučkov.
Vrhovno sodišče povedalo upravnemu, naj odloči o vrnitvi koroških dečkov babici
Vrhovni sodnik Erik Kerševan je po izreku sodbe vrhovnega sodišča babici dejal, da tudi ugotovitev kršitve ustavnih pravic pomeni določeno zadoščenje in bo lahko podlaga za urejanje razmerij med njo in vnuki. Ob tem je poudaril, da bi ji ob teh ugotovitvah morali dodeliti otroke. Tukaj pa ponovno nastopi upravno sodišče v Mariboru, kjer še vedno ni odločeno o babičinem dovoljenju za rejništvo koroških dečkov. Glede na odločitev vrhovnega sodišča o kršenju ustavnih pravic do družinskega življenja vrhovni sodnik Kerševan skupaj z zagovorniki pravic otrok in družin od upravnega sodišča upravičeno pričakuje, da bodo koroške dečke končno poslali domov k babici in dedku. Te njegove besede je vmes potrdilo še ustavno sodišče. Otroka pa medtem na razrešitev drame čakata v nezakonitem rejništvu pri tujih ljudeh. Da se krivica vnučkoma, babici in dedku čim prej popravi, pa bi moralo biti tudi v interesu varuhinje človekovih pravic.
Franci Donko