fbpx

Varuhinja Nussdorferjeva še naprej vztraja pri nepoznavanju zakonodaje, ministrica za notranje zadeve opozarja na zlorabe azilnih postopkov s strani migrantov ter sporno delovanje nevladnih organizacij

Vlasta Nussdorfer (Foto: STA)

Varuh človekovih pravic nadaljuje s preverjanjem očitkov o prisilnem vračanju tujcev, ravnanje policistov pri obravnavi migrantov pa bo pod drobnogled vzel tudi UNHCR. Na notranjem ministrstvu medtem očitke zavračajo, ministrica Vesna Györkös Žnidar pa je opozorila tudi na domnevno sporno delovanje nekaterih nevladnih organizacij. Pri tem naj bi ena izmed njih policijskim postajam napovedovala prihode skupine tujcev, skupaj z njihovimi imeni in priimki, ki bodo zaprosili za mednarodno zaščito. Nato pričakujejo, da jim policija poroča o vsakem posameznem primeru, policisti pa so bili ob tem deležni tudi groženj s kazenskimi ovadbami. Ministrica sicer ni želela izpostaviti imena te nevladne organizacije.

Predstavniki varuha in notranjega ministrstva so se na današnjem delovnem sestanku pogovarjali o očitkih na račun dela policije pri obravnavi nezakonitih migrantov. V javnosti so se namreč pojavili očitki, da policisti na Hrvaško nezakonito vračajo tiste, ki naj bi podali namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji. Ker preverjajo vse očitke o domnevnih kršitvah človekovih pravic, so po besedah varuhinje Vlaste Nussdorfer “stopili v akcijo” in zahtevali odgovore pristojnih. Že avgusta so izdali vmesno poročilo, v katerem so ugotovili pomanjkljivosti pri postopkih obravnave tujcev, sklepne ugotovitve pa bodo strnili v končnem poročilu.

Pri varuhu so v vmesnem poročilu opozorili tudi na dvoumno navodilo policistom o obravnavi tujcev, ki govori o mešanih patruljah s slovenskimi in hrvaškimi policisti. Iz navodila bi bilo namreč mogoče razumeti, da slovenski policist lahko ne upošteva izražene namere tujca, da bo v Sloveniji zaprosil za azil, pač pa obravnavo prepusti hrvaškemu kolegu. Po Šelihovih besedah je bilo to navodilo nejasno, so pa v pogovorih s policisti ugotovili, da če se mešana patrulja nahaja na slovenskem ozemlju, tujce obravnavajo slovenski policisti.

Po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica pa je navodilo popolnoma jasno. Kot je dejal, mešane patrulje pretežno delujejo na mejni črti, policista v takšni patrulji, ki vseskozi prehajata mejo, pa ne ugotavljata vsakič posebej, “ali sta pol metra levo ali desno”. Protokol med državama v takšnih primerih dovoljuje, da obravnavo tujca prevzame ena ali druga stran. To pa po njegovih besedah nikoli ne pride v poštev v notranjosti države, na nesporno slovenskem ozemlju.

Problemi z migranti in ‘nevladniki’
Vse očitke o nezakonitem vračanju tujcev je zavrnila tudi ministrica za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Vesna Györkös Žnidar. “Z vso gotovostjo in odgovornostjo lahko zatrdim, da policija ne izvaja skupinskih izgonov tujcev iz države,” je poudarila in dodala, da vračanje tujcev na Hrvaško poteka v okviru zakonsko predvidenih postopkov. Da tujcem ne odrekajo pravice do mednarodne zaščite, po njenih besedah potrjujejo tudi statistični podatki, saj je bilo v letošnjem letu vloženih več kot 2.100 prošenj za mednarodno zaščito. Je pa ob tem opozorila, da se soočajo z očitnimi zlorabami azilnega postopka. Velika večina tujcev, ki izrazijo namero za vložitev prošnje, in tudi prosilcev za azil, namreč samovoljno zapusti azilni dom, kar pomeni, da jim Slovenija predstavlja zgolj vmesno točko na poti do končnega cilja.

Györkös Žnidarjeva sicer ne nasprotuje temu, da so postopki policije pod drobnogledom. Tako se tudi z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) dogovarjajo za neposreden monitoring policijskih postopkov na najbolj obremenjenih policijskih postajah. Moti pa jo, da se “bolj kot ugotovitvam MNZ in policije verjame izjavam drugih subjektov, nevladnim organizacijam in tujcem”. Ob tem je opozorila na po njenem mnenju izrazito sporno delovanje nekaterih nevladnih organizacij.

Tako naj bi ena izmed njih policijskim postajam napovedovala prihode skupine tujcev, skupaj z njihovimi imeni in priimki, ki bodo zaprosili za mednarodno zaščito. Nato pričakujejo, da jim policija poroča o vsakem posameznem primeru, policisti pa so bili ob tem deležni tudi groženj s kazenskimi ovadbami. Ministrica sicer ni želela izpostaviti imena te nevladne organizacije, saj želi, kot je dejala, le opozoriti na škodljivost in nedopustnost takšnih ravnanj. Da policijo obveščajo, kje se nahajajo osebe, ki želijo v Sloveniji zaprositi za mednarodno zaščito, so za STA potrdili v Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij – PIC. A so ob tem poudarili, da je njihovo ravnanje popolnoma zakonito, poleg tega pa policiji celo delno pomaga pri nadzoru nad nedovoljenimi migracijami.

C. Š.