“Precej dela za popoldanski fuš, če bi bilo res. A tudi če res, najbrž ni več vredno kot delo predsednice Evropske komisije? 250 tisoč evrov na leto za popoldansko obrt nadzornika je najboljši dokaz, da je nadzor nad financami Uefe navadna farsa, vredna resne mednarodne preiskave,” je predsednik vlade Janez Janša komentiral opis dela Tomaža Vesela na Fifi. Vesel je v oddaji na RTV povedal, da svoje delo na Računskem sodišču jemlje zelo resno in da se posveča le temu. No, in še nadzoru nad Fifo, se je naknadno dopolnil.
“Skrbimo za popoln finančni nadzor nad poslovanjem Fife, skrbimo za pravilnost distribucije sredstev, ki jih Fifa vlaga po celem svetu, vodil sem skupino za pripravo vseh dokumentacij za zbor organizatorjev svetovnega prvenstva v nogometu 2026 in kar še številne druge naloge,” je v Studiu city naštel Tomaž Vesel le nekaj stvari, s katerimi se ukvarja v okviru svoje popoldanske dejavnosti, ki pa naj ne bi bila pridobitna – čeprav zanjo letno prejme okoli 200 tisoč evrov. Pri tem se seveda poraja vprašanje, ali mu za predsedovanje Računskemu sodišču sploh ostane še kaj časa. Po opisu njegovih del na Fifi postane namreč jasno, da gre bolj za službo s polnim delovnim časom, kot pa za popoldanski hobi. “Obenem pa Fifa verjame, da bo štiriletni načrt vseeno prinesel napovedanih 84 milijonov evrov dobička. Prihodki pri tem so v veliki meri vezani na izvedbo svetovnega prvenstva 2022 v Katarju, s katerim naj bi dobili vsaj 1,3 milijarde evrov,” je lani avgusta poročala STA – tako za občutek, s kakšnimi številkami se Vesel ukvarja v svojem prostem času.
V slovenski javnost je te dni odmevala odločitev Komisije za preprečevanje korupcije, ki je oprala krivde koruptivnosti predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela. Ta se je v postopkih znašel zaradi svojega “popoldanskega” dela na Fifi, kjer letno zasluži 246 tisoč dolarjev bruto. Težava je predvsem v tem, da KPK in Vesel nočeta priznati, da Fifa spada med gospodarske družbe in opravlja pridobitno dejavnost – na kar smo opozorili tudi v našem mediju s primerom sodišča Evropske Unije, kjer so jasno presodili, da Fifa opravlja pridobitno dejavnost. To, da je KPK Vesela oprala krivde je presenetilo tudi nekdanjega dolgoletnega diplomata dr. Dimitrija Rupla, ki je zatrdil, da KPK nima nobenih standardov in v bistvu nobene legitimnosti – tako ga niti ne preseneča, da je bila sprejeta takšna odločitev. “Ta komisija ni vredna nič,” je poudaril.
Vprašljive odločitve KPK
Zanimivo je, da KPK tudi v trenerskem delu poslanca Gregorja Židana pri Nogometni zvezi Slovenije ne vidi nič spornega in ni zaznala kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Pri trenerskem delu gre po mnenju KPK namreč za športno dejavnost. Spomnimo, poslanec Židan je brez dovoljenja Državnega zbora opravljal delo trenerja pri NZS, za kar je izstavil račun kar prek svojega gostinskega podjetja. Po drugi strani pa ima kar nekaj težav poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath. V njegovem primeru je namreč PKP pred dvema letoma odločila, da je funkcija po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije s poslansko nezdružljiva.
Poslanec Horvath je leta 2019 od KPK prejel poziv, naj se odreče eni ali drugi funkciji, Horvath pa vse dokumente, ki jih je KPK objavila, zdaj izpodbija na upravnem sodišču in predlaga njihovo odpravo. Horvath trdi, da v zvezi s položajem direktorja družbe ni imel pogodbe in iz tega naslova v vsem mandatu ni prejel izplačila. Kot pravi, je opravljal le delo zakonitega zastopnika in podpisnika dokumentov. Poslancu je očitano, da je bil hkrati tudi direktor družbe Minta, d. o. o., a sam je poudaril, da kot direktor ni imel dohodka in po mnenju pravnikov, s katerimi se je posvetoval, ni opravljal pridobitne dejavnosti, zato sta omenjeni funkciji združljivi. Kljub temu, da je v sodbi višjega in delovnega sodišča poudarjeno, da je treba pri ugotovitvi pridobitne dejavnosti poslanca, ki hkrati opravlja funkcijo direktorja gospodarske družbe, upoštevati pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, je poslanec že leta 2018 podal odstopno izjavo s funkcije direktorja. Kakorkoli, ne moremo se izogniti opazki, da KPK nima enakih kriterijev, v določenih primerih pa so njihove odločitve tudi močno vprašljive.
Sara Bertoncelj