fbpx

[Video] Aleksandra Pivec: Pred nami so izzivi, ki morajo biti usmerjeni k ljudem in ne merjenju politične moči

Predsednica stranke Naša dežela dr. Aleksandra Pivec. (Foto: Nova24TV)

“Epidemija nam je pokazala, kako nepomembni so notranjepolitični spori in kako pomembno je sodelovanje. Pred nami so težki in pomembni izzivi, ki morajo politiko odvrniti od merjenja moči na osnovi razlik med ideologijami, ki jo politične opcije zastopajo, in jo vrniti in usmeriti nazaj k ljudem,” je bila ena od zaključnih misli predsednice stranke Naša dežela, ki je v tokratni oddaji Komentar izrazila ponos nad svojo stranko in tesnim povezovanjem z ljudmi na terenu, hkrati pa spregovorila o ciljih stranke v tej negotovi prihodnosti. Izpostavila je pomembnost slovenskega podeželja in samooskrbe in izzive, s katerimi se mora Slovenija soočiti v teh kriznih časih.

“Slovenija je soočena z mnogimi izzivi. Mnoge varnostne izzive, tudi prehranske in energetske, deli s celotno Evropsko unijo, nekateri izzivi pa so povsem naši. Izziv Slovenije je predvsem distanciranost obstoječe politike od problemov ljudi. Niti covid niti vojna na evropskih tleh ni streznila sedanjih politikov, da bi iskali točke, ki nas povezujejo. Da bi komunikacijo premaknili od žaljive do konstruktivne. Ob prvi obletnici stranke Naša dežela sem vesela, da smo vztrajali pri delu z ljudmi in zgradili močno stranko, prisotno predvsem na terenu med ljudmi. Ponosna sem, da smo zgradili sredinsko stranko, ki ima za ideologijo izključno zaščito slovenskih temeljnih vrednot, in stranko, ki se osredotoča na težave celotnega slovenskega podeželja in tudi prehranske varnosti v mestih. Žal mi je, da nas je na podeželje spomnila šele kriza, v kateri živimo, težki časi krize in krizne razmere v Evropi, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini.

Odgovornost stranke tako do mlajših kot do starejših
Odgovornost stranke Naša dežela bo odločno zaščititi podeželje in kmete, obrtnike in podjetnike postaviti na prvo mesto dejavnosti, na katerih bomo gradili našo prihodnost, delovna mesta in varnost. Odgovorili bomo na vprašanja demografije – pomagali mladim, da si v teh težkih časih ustvarijo prihodnost, delavcem, da bodo delali blizu svojih družin in bodo dostojno plačani. Pomagali starejšim, da jih ne bo strah, kako bodo preživljali starost, ter upokojencem, da bo njihova zaslužena pokojnina rastla s potrebami dostojnega in aktivnega življenja. Zaščitili bomo kmetijska zemljišča ter zagotovili boljše upravljanje slovenskih gozdov, ki bodo jutri mogoče naša rešitev v energetski in okoljski krizi.

Kriza nam je dala misliti
Tega dela sem se lotila že kot ministrica za kmetijstvo, zato je moja družina plačala visoko ceno. Iz politike so me večkrat poskušali grobo odstraniti, ampak ne obupam, ne mečem puške v koruzo in se zavedam, da prostora za šibkost sedaj ni. To sem se naučila prav od podeželja, ki je za preživetje odvisno od sebe in svoje skupnosti in ob prvih nasprotovanjih ne obupajo. Zato v stranki Naša dežela nagovarjamo vse tiste, ki razumejo, da je prehranska varnost osrednja tema našega časa in da je čas, da začnemo kot družba ceniti kmeta in podeželje, kot smo to že znali pred mnogimi leti. Razmere, v katerih živimo danes, so se močno spremenile. In vsem je postalo jasno, da živimo v krizi, da smo vsi v negotovosti in da nas najbolj skrbi, ali bomo imeli moko, hrano in ali bomo naslednjo zimo imeli tople domove.

Samooskrba je bistvena
Le dva tedna po invaziji Rusije na Ukrajino so se cene ključnih kmetijskih pridelkov iz teh držav zvišale in logično je, da smo že takrat takoj opozorili, da je zelo možno, da bo prehransko krizo občutilo milijone ljudi. Znano je, da sta obe državi žitnici sveta in da ni kraja na planetu, kjer bi vojna lahko povzročila tako močan udarec v preskrbi s hrano. Logično je, da smo zaskrbljeni tudi mi v Sloveniji. Pšenica se je v dveh tednih podražila za približno 50 odstotkov, koruza pa je dosegla najvišjo raven v zadnjem desetletju. Vse večji stroški bi lahko sčasoma vplivali na valute na trgih v razvoju, kjer hrana predstavlja večji delež v košarici potrošniških cen. Analitiki napovedujejo, da bodo izvozni tokovi še več mesecev moteni, tudi če se bo vojna jutri končala. Zavedati pa se moramo, da slovenski kmetje niso dvignili cen – čeprav bodo zaradi možne motene preskrbe z gnojili, rasti cen goriv, materialov, semen – v to prisiljeni. Vendar pa bodo krajše dobavne verige tiste, ki bodo varovale nižje cene hrane – zato pa moramo vložiti napore in sredstva v samooskrbnost. Slovenija s hrano ni povsem samooskrbna država, čeprav je pogosto čutiti nasprotno. Slovenija je samooskrbna le v nekaj kategorijah agroživilskih proizvodov. Tudi varovanje okolja ni v tem, da zelenjavo in sadje vozimo s kamioni iz tisoč kilometrov oddaljenih držav, pogovarjamo pa se o 10 kvadratih fotovoltaike na strehi! Na pomen povečevanja produktivnosti, ki bi med drugim omogočila večjo samooskrbo, sem opozarjala kot ministrica tudi pred to krizo. Zavzemala sem se za spodbujanje kratkih oskrbovalnih verig in lokalne hrane, poštene odnose in razmerja znotraj verig preskrbe s hrano, kjer mora dobiti največjo veljavo prav kmet, danes pa je to zame ena od prioritet skupne kmetijske politike EU in tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike.

Sedaj je zadnji čas, da vse svoje potenciale in moči usmerimo v prizadevanja in prevzamemo polno odgovornost za odpravo državnega centralizma. Decentralizacija Slovenije z ustanovitvijo evropsko primerljivih slovenskih dežel, v katerih bodo lahko regije, mesta in občine lažje in hitreje uresničevale svoje cilje in hotenja, bo omogočila enakovreden razvoj in dobra ter kvalitetna delovna mesta izven državnega centra.

Aleksandra Pivec (Foto: STA)

Demografski izzivi
Odločno se moramo lotiti reševanja demografskih izzivov, ki smo jih zanemarjali dolga leta, ter  povezovati in poskrbeti za vse generacije. Naj bo naš cilj, da bodo mladi imeli možnost hitre in vsem dostopne ureditve stanovanjskega vprašanja in hitrejši dostop do delovnih mest z dodano vrednostjo, predvsem pa tudi preprečevanje bega možganov mladih v tujino. Aktivna srednja generacija mora biti deležna posebne pozornosti. Poskrbeti moramo za primerno družinsko politiko in kakovostna delovna mesta ter reševanje bivanjskih vprašanj, ki bodo omogočile dostojno življenje in ne zgolj preživetja. Posebno pozornost nameniti generaciji starejših in se obvezati, da bomo ustvarili pogoje za prejem dostojnih, pošteno zasluženih pokojnin, ki morajo zagotoviti normalno življenje in kakovostnejše pogoje bivanja in življenja te spoštljive generacije.

K urejenosti zdravstvenega sistema
Epidemija in njeno obvladovanje sta globoko posegli v že prej “neurejen” zdravstveni sistem. Naša dolžnost je, da sedaj vzpostavimo takšen sistem, ki bo zagotavljal kakovostno, vsem dostopno zdravstvo, ki na prvo mesto postavlja bolnika, brez čakalnih vrst, brez doplačevanj, in vztrajamo pri  boljši organizaciji dela ter transparentnosti v zdravstvu. Naša dolžnost je, da smo odločeni, da kot država in politika sistemsko uredimo zdravstvo, nabavne verige ter zagotovimo vso podporo zdravstvenemu osebju tako v plačnem sistemu kot tudi s pogoji dela in zaposlovanja v zdravstvu ter vlaganji v zdravstveno infrastrukturo, tudi z evropskimi sredstvi. Še posebej se bo treba potruditi, da izkoreninimo korupcijo v zdravstvu in postavimo temelje za transparentno delovanje celotnega zdravstvenega sistema. Predvsem pa moramo tudi na drugih področjih začeti pomagati, ne preganjati tiste, ki ustvarjajo, bodisi kmetijstvu bodisi v obrti in podjetništvu ali v industriji in zagotavljanju surovin in polizdelkov. Pri tem ne smemo pozabiti, da nam bo lahko v pomoč hitrejša digitalna preobrazba, skrajšanje birokratskih postopkov ter zmanjšanje inšpekcijske represije na vsakem koraku.

Epidemija nam je pokazala, kako nepomembni so notranjepolitični spori in kako pomembno je sodelovanje. Pred nami so težki in pomembni izzivi, ki morajo politiko odvrniti od merjenje moči na osnovi razlik med ideologijami, ki jo politične opcije zastopajo,in jo vrniti in usmeriti nazaj k ljudem. Samo z okrepitvijo tistih, ki ustvarjajo, bomo dolgoročno lahko dvigovali varnost in standard ranljivim skupinam, ki sami ne morejo poskrbeti za sebe.”

Peter Truden