“To je bil glavni namen tako imenovane osvobodilne fronte, ki seveda ni imela namena osvoboditve Slovencev izpod okupatorjev, Italijanov, Nemcev, ampak podrejanje slovenskega naroda komunistični partiji,” je dejal slovenski teolog in pedagog dr. Janez Juhant, ki je v tokratni oddaji Beremo spregovoril o svoji knjigi, ki jo je namenil “preroku” slovenskega naroda, kot je poimenoval Lamberta Ehrlicha.
V tokratni oddaji Beremo je dr. Janez Juhant spregovoril o knjigi, ki jo je posvetil dr. Lambertu Ehrlichu, s katerim se je ukvarjal zadnjih 30 let. Juhant je prepričan, da si je dr. Lambert Ehrlich zaslužil predstavitev pred vsem slovenskim narodom, saj je bil od svoje nasilne smrti v 80. letih zaradi bivšega sistema vseskozi izključevan iz slovenske družbe. Meni, da je to človek, izredno pomemben za narod, katoličane in nasploh za vse človeštvo, zato si je zadal nalogo, da napiše knjigo o njem, in veseli ga, da mu je to naposled uspelo.
Borec za pravice Slovencev in izvedenec za Koroško
Knjiga je celovit prikaz osebnosti Lamberta Ehrlicha (1878–1942) ter njegovega delovanja v Cerkvi in družbi na Koroškem in v Sloveniji, kjer je deloval kot duhovnik, profesor, veroslovec, misijonar, socialni in narodno-politični delavec. Bil je član Milesove komisije za razmejitev Koroške, na pariški mirovni konferenci pa je bil izvedenec za Koroško in je deloval kot usmerjevalec jugoslovanske delegacije v prizadevanjih za uveljavljanje pravic Slovencev in Hrvatov. Vire za svoje knjigo je našel v raznih arhivih, kjer so bila tudi pričevanja ljudi iz Erlichovega časa. To so arhivski viri v Nadškofijskem arhivu, v državnem arhivu, ki vsebuje tudi arhiv Udbe, v koroškem arhivu, kjer je o njem zelo malo, izjemno hvaležno pa je bilo gradivo iz arhiva Stražarjev, katoliškega akademskega kluba študentov ljubljanske univerze med obema svetovnima vojnama, ki je nastal ravno pod Erlichovim idejnim vodstvom.
Sedanja vlada je izpolnila Erlichove ambicije
Skozi vse obdobje pariške mirovne konference je Erlich poudarjal, kako pomembno je, da se Slovenci zavedajo svoje identitete, in si prizadeval, da bi Slovenija postala prepoznavna, ob čemer Juhant doda, da je “večkrat že povedal in javno izpostavil dejstvo, da je sedanja vlada Slovenijo po sto letih, od pariške mirovne konference leta 1919 do 1921, napravila za dovolj prepoznavno in uveljavljeno, to je bila pravzaprav Erlichova ambicija, da Slovenija postane enakopraven partner v družbi evropskih narodov”. V nadaljevanju Juhant primerja zgodovino slovenskih prednikov, ki so sanjali o slovenski samostojnosti, jo z vso zavzetostjo gradili formalno vsaj od Matije Majarja Ziljskega v letu 1848 dalje, “zanjo so živeli, delali in umirali, tudi ko so se borili za različne nam tuje oblasti. Slovenska država je dragocen dosežek za narod, vesel sem ga, imam pa vtis, da se ga včasih premalo zavedamo,” meni Juhant.
“Moč sta mu dajali živa vera, preverjena v molitvi in dosledni askezi, in globoka ljubezen do vsakega človeka. Klical je k redu, družbeni pravičnosti in spoštovanju dostojanstva vsakega človeka,” je dejal Juhant in dodal, da je zaradi svojega odločnega nasprotovanja italijanskemu in komunističnemu zatiranju v svoji Spomenici Italijanom plačal z življenjem, ko so ga s študentom Viktorjem Rojicem po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS), ki so bili odgovorni tudi za smrt dr. Marka Natlačena. Mučence za vero in narod: Ehrlicha, Natlačena in druge so lažno razglasili za “narodne izdajalce” in jih oblatili, Ehrlichu in še nekaterim so leta 1946 celo oskrunili grob.
Glavni namen OF ni bil osvobajanje Slovencev, ampak njihovo podrejanje
“To je bil glavni namen tako imenovane osvobodilne fronte, ki seveda ni imela namena osvoboditve Slovencev od okupatorjev, Italijanov, Nemcev, ampak podrejanje slovenskega naroda komunistični partiji”, je dejal Juhant in dodal, da so “odstranili vse, ki bi imeli lahko kakršen koli vpliv in bi bili ovira za revolucijo v Sloveniji. Ehrlich je zgled za to, kako naj se človek postavi na svoje noge, kako naj ceni svoj narod in kulturo, vero in vrednote, za te vrednote je živel in umrl,” je v zaključku oddaje povedal dr. Janez Juhant.
Tanja Brkić