Voditelji držav članic Evropske unije so v Bruslju po zelo kratki razpravi potrdili kompromis, ki odpravlja madžarsko in poljsko blokado svežnja za okrevanje v vrednosti 1824 milijard evrov. Bistvo kompromisa je zamik uporabe pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava do odločitve Sodišča Evropske unije o zakonitosti tega ukrepa. Dogovor o svežnju je po Twitterju naznanil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Odločitev je v prevodu takšna, kot si jo je želel v svojem pismu v Bruselj zaželel tudi slovenski premier Janez Janša, ki je iskal kompromis med sprtima stranema, EU na eni strani in Madžarsko in Poljsko na drugi strani.
Premier Janez Janša je na Twitterju pozdravil dogovor z besedami, da je kompromis dober, saj potrebujemo denar za hitro okrevanje po pandemiji. Sicer se slovenski premier mudi v Bruslju na vrhu EU, kjer bodo voditelji razpravljali zlasti o zahtevnih izzivih spopadanja z drugim valom epidemije. V številnih državah namreč število okuženih kljub ostrim ukrepom ne pada.
Evropska poslanka Romana Tomc je za Nova24TV povedala, da nihče nikoli ni govoril, da se vladavina prava ne bo upoštevala ali pa da ne želijo, da se vladavina prava vnese v te dokumente. “Ves čas je bil problem v načinu uveljavitve vladavine prava. Nekateri smo zavzemali stališče, da o vladavini prava ni mogoče presojati in odločati politično, ampak da se to lahko naredi samo na sodišču.” Ključnega pomena je po besedah Tomčeve je, kako se to naredi. “Ta sredstva, ki bi bila ogrožena, če bi prišlo do kršitve vladavine prava, bodo zamrznjena oziroma se ne bodo izplačevala šele potem, ko bo sodba sodišča dokončna. To pa je ključnega pomena, ne pa takrat ko je nek postopek šele sprožen. Počakati je potrebno do konca tega procesa, da se vidi ali je kaj na teh obtožbah ali ne. To je bila nenazadnje tudi zahteva Madžarske in Poljske in to rešitev je predlagal in tudi podpiral Janša. Ravno do te rešitve so očitno prišli tudi drugi predsedniki vlad.”
Po besedah Janše bodo tokrat v Bruslju govorili o reševanju težav zaradi covida-19, namreč Evropa kljub pozivom ni enotna glede številnih vprašanj, ko govorimo o sproščanju ukrepov. Nenazadnje veliko je govora tudi o sporu držav okrog odpiranja smučišč. Covid je po besedah Tomčeve prav gotovo osrednja tema teh pogovorov. “Marsikatero izkušnjo bodo morali predsedniki vlad izmenjati, da ne bo v nadaljevanju prihajalo do različnih ureditev, ki bi vplivale na to, da če bi bila smučišča v Italiji odprta, bi vsi hodili tja, v Avstrijo in Slovenijo pa ne, če bi bila smučišča zaprta,” je izpostavila in dodala, da smučišča seveda ne predstavljajo edinega problema.
O marsičem se bo še potrebno pogovoriti, poudarja Tomčeva. “Kot veste imamo dobro novico v smislu, da je cepivo že na voljo. Nekateri, ki niso več v Uniji, so že pričeli s temi postopki, da pa bomo tudi v Uniji v naslednjih dneh oziroma tednih pričeli s cepljenjem, bo potrebno doreči kako bo vse to potekalo. Kako bo potekal pretok ljudi med posameznimi državami, katere bodo rdeče cone, kaj bo potrebno upoštevati. Vse to bo najbrž tudi tema pogovorov. Prav gotovo bodo spregovorili tudi kaj o pomoči gospodarstvu oziroma reševanju delovnih mest in socialnih stisk, ki se pojavljajo med ljudmi.” Tomčeva poudarja, da če bodo prišli do kakšnih skupnih zaključkov, kako na najboljši možni način pomagati gospodarstvu, da se izvije iz te krize, potem bomo lahko rekli, da so bili pri svojih pogovorih uspešni. “To je ključnega pomena. Poglejte, sedaj smo v vseh državah sprejemali ogromno ukrepov za spopad s krizo. Sedaj počasi vendarle lahko rečemo, da se bo kriza predvsem zaradi cepiva enkrat približala koncu in takrat bo potrebno narediti vse, da bo to gospodarstvo, ki je v tem hipu zastalo, spet normalno okrevalo in delovalo.”
Pooblastilo pomeni neko vrsto zaupnice
Na vprašanje, kako nenavadno je, da en predsednik vlade zastopa dve državi, je Tomčeva uvodoma poudarila, da ko nekdo nekoga zastopa na vrhu je nujno, da se o interesih predhodno uskladi. Poudarja, da se te stvari dogajajo in niso nekaj popolnoma novega. Premierji pooblaščajo druge premierje, ko obstajajo objektivni razlogi, da se tega sestanka ne morejo udeležiti. “Kar pa se meni zdi bistvenega pomena pri tem je, da bi lahko hrvaški premier pooblastil tudi koga drugega. Lahko bi enostavno preskočil Slovenijo in pooblastil avstrijskega premierja ali pa predsednika sveta. To, da je Plenković pooblastil našega premierja, da zastopa interese Hrvaške, pomeni, da sta se prej uskladila. Pomeni veliko zaupanje med premierjema, kar pa kaže tudi na dobro pot pri reševanju naših medsebojnih odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, ki jih prav gotovo še imamo.”
To pooblastilo hkrati pomeni neko vrste zaupnice, je prepričana Tomčeva. Ob tem pa dodaja, da se v času drugih slovenskih premierjev Marjana Šarca in Mira Cerarja, takšno pooblastilo ne bi nikoli zgodilo. “Lahko smo ponosni na to, da tudi s Hrvaško vzdržujemo dobre odnose. To je dobro za nadaljevaje tega procesa. Glede na to, da je bil premier pred prihodom na vrh v Izraelu, bi lahko rekli, da je naša zunanja politika zacvetela in Slovenija se res z velikimi koraki postavlja kot kredibilen in zaupanja vreden partner v Bruslju in tudi drugje po svetu,” je prepričana evropska poslanka.