Ta vikend so italijanski in avstrijski volivci sprejeli dve pomembni odločitvi. Italijani so na referendumu zavrnili spremembo ustave, ki jo je predlagal levosredinski premier Matteo Renzi, Avstrijci pa so po volilnih zapletih tokrat izbrali novega predsednika države. To je postal nekdanji predsednik Zelenih Alexander Van der Bellen, ki je svojega tekmeca Norberta Hoferja premagal za 7 odstotkov.
Seveda so ti dve pomembni odločitvi pokomentirali tudi v oddaji Aktualno na Nova24TV. O italijanskem referendumu se je razgovoril odvetnik iz zamejstva Damijan Terpin, ki je odločitev Italijanov, da zavrnejo centralizacijo in krčenje pooblastil lokalnim vladam in senatu italijanskega parlamenta, komentiral, da to v prvi vrsti pomeni predvsem status quo za Italijo. “Status quo je najslabša novica, po drugi strani pa tudi pomeni, da ni mogoče vsiljevati reforme, ki zahteva temeljno listino naše države, torej ustavo, s katero se državljani ne strinjajo in ni bila usklajena z nekim širšim političnim konsenzom v parlamentu. Renzi je svojo reformo poskušal speljati brez soglasja opozicije oziroma pri velikem nasprotovanju velikega dela opozicije, kar se je odrazilo pri državljanih. Očitno so italijanski državljani alergični na kakršno koli spreminjanje, če niso prepričani, da so te spremembe dobre. In večina državljanov je bila prepričanih, da te spremembe, tako kot so bile postavljene, niso dobre. In žal je potem to rezultat nekega statusa quo, ki bo ostal,” je dejal Terpin.
Za blokade v Italiji ni kriva ustava, temveč volilni zakoni
Terpin je komentiral tudi trenutno politično ureditev v Italiji, in sicer z besedami, da je “funkcioniranje države v prvi vrsti odvisno od politične slike v parlamentu. Dejstvo je, da senat lahko ukinemo, ampak ga moramo ukiniti ne na pol, kot je to naredil Renzi, ki ga je pustil živeti in mu odvzel večino pristojnosti; senatorji ne bi bili direktno izvoljeni s strani občanov, ampak s strani deželnih svetov in s strani županov. Skratka neka neresna, nekonsistentna mešanica prejšnjega in novega sistema, ki pa seveda ljudi ni prepričala, če govorimo le o senatu. Političnega pingponga ni, če je volilni zakon za obe zbornici takšen, da omogoča več ali manj enako večino v tem parlamentu, če pa so večine različne v senatu in v poslanski zbornici zaradi bistveno različnih volilnih zakonov, potem pride do blokad. Ampak temu ni kriva ustava, temu so krivi volilni zakoni.”
Res sledi destabilizacija Italije in celotne Evrope?
Najbolj črne scenarije so napovedovali tisti, ki so govorili, da se bo, če referendum ne bo sprejet, zgodila politična destabilizacija ne le Italije, ampak cele Evrope. Terpin je na to odvrnil, da tem napovedim absolutno ne verjame. “Zagotovo je politična kriza v Italiji nastala zaradi neuspeha predsednika vlade z ustavno reformo, ampak tega je sam kriv. On je personaliziral zadevo in postavil tako, da če ustavna reforma ne gre skozi, bo vlada padla. Po moji strani gre za dve popolnoma ločeni zadevi in je žal s takšnim personaliziranjem tudi sam pripomogel k temu, da so se ‘koalizirale’ proti ustavnim spremembam politične sile, ki se drugače ne bi mogle ‘koalizirati’. Naredil je velik politični avtogol in sam sebi naredil škodo. Kar zadeva destabilizacijo države in problem na evropskih trgih, pa mislim, da je to pretirano,” je dejal. To je obrazložil s tem, da je Italija država z dolgoletno politično tradicijo in tako, kot se je pobrala v preteklosti v bistveno hujših situacijah, se bo pobrala tudi tokrat. “Nekaj časa bomo imeli pač nekaj destabilizacije, nekaj politične negotovosti, trgi bodo ustrezno reagirali, ampak kakšnih posebnih katastrof ne bo, še manj na evropski ravni. Italijanski državljani niso ‘antievropeisti’. Če bi na političnih volitvah prevladale kakšne določene sile, ki so deklarirano ‘antievropeistične’, bi se ta nevarnost mogoče pokazala. Po mojem pa takšne nevarnosti ni. Tisti, ki sedaj zganjajo paniko, jo zganjajo izključno zato, ker se bojijo za svoje stolčke,” je še dejal Terpin.
Stranke skrajne levice so v Italiji vse propadle
Terpin pa je na vprašanje, kakšna je sploh politična situacija v Italiji, odvrnil, da nimajo skrajne levice. “Stranke skrajne levice so vse propadle in jih danes tudi v parlamentu ni. Niti ne verjamem, da bi lahko bile politične volitve tako hitro. Renzi ima še vedno večino v parlamentu – če ne bo on predsednik vlade, bodo verjetno postavili nekoga drugega, ki bo blizu njegovi stranki. Dvomim, da bomo šli kar na politične volitve,” je dejal Terpin. Prav tako pa ne verjame govoricam o italijanskem brexitu, za katere pravi, da so za lase privlečene. “Mislim, da je to posledica nekih dogodkov, ki so se v zadnjem času zgodili v Evropi, ampak Italija po moji oceni ni na taki poti. Lahko bi se postavila na neko podobno pot, če bi šli s tem volilnim zakonom, ki ga je odobril Renzi za poslansko zbornico, na volitve in na podlagi katerega bi se lahko zgodilo, da bi Gibanje petih zvezdic ali Severna liga, ki sta deklarirano protievropski gibanji, dobili večino v parlamentu, tudi če nimata večine v državi. S tem volilnim zakonom, ki je zdaj odobren in o katerem mora odločati ustavno sodišče, bi teoretično lahko stranka s 25 odstotki dobila 60 odstotkov glasov v parlamentu, kar pravzaprav pomeni, da lahko vlada sama. In to je velika nevarnost za Italijo, kar so seveda spoznali tudi Italijani, ko so odločali o referendumskem vprašanju,” je še dejal Terpin.
Slovenci imamo še vedno možnost, da nekoga izvolimo v italijanski parlament
Voditelja Aleksandra Ranta pa je zanimalo predvsem to, kaj odločitev o zavrnjenem referendumu pomeni za Slovenijo. A je Terpin dejal, da kakšnih posebnih političnih posledic ta odločitev za Slovenijo ne bo imela, bo pa imela relativno dobre politične posledice za Slovence v Italiji. Namreč, “če bi bila ta sprememba ustave odobrena, slovenska manjšina v Italiji ne bi mogla več izvoliti svojega poslanca v italijanski parlament. Ne bi ga mogla izvoliti v senatu, kjer je takšen sistem, da bi bil iz naše dežele en deželni svetnik in en župan, ker Slovenci ne bi prišli v poštev. Za poslansko zbornico pa je famozni Renzijev volilni zakon, ki ga imenuje Italicum, predvidel za slovensko manjšino samo navidezne olajšave, ki imajo obraten učinek, torej da Slovencem dejansko onemogočijo ponovno izvolitev v italijanski parlament. Sedaj pa, ker volilna reforma ni bila odobrena, italijanski senat ostaja tak kot prej in na podlagi volilnega zakona v senat imamo Slovenci teoretično še vedno možnost, da izvolimo nekoga v italijanski parlament, kar je edina dobra novica te celotne zgodbe.”
Kandidata za avstrijskega predsednika sta bila zelo različna
Poleg Italijanov pa so pomembno odločitev sprejeli tudi Avstrijci. Izvolili so neodvisnega kandidata Alexandra Van der Bellna, ki je nekdanji predsednik Zelenih. Ob izvolitvi je napovedal, da se bo boril za enakost, odprtost in solidarnost v avstrijski družbi. Bruseljski birokrati so si oddahnili, tisti, ki so zaskrbljeni nad prihajajočo migrantsko povodnjo, pa ne. Bellen je namreč podpornik multikulturalizacije Evropske unije. In na to temo je v oddaji Aktualno spregovoril poslujoči podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip, ki se je v oddajo javil iz Celovca. Povedal je, da je bila največja razlika med kandidatoma za predsednika “v njunih gledanjih na trenutno politično situacijo, na evropsko dimenzijo in tudi na predstavitev Avstrije v celem svetu”.
Vladne stranke so po zavrnitvi doživele šok
Olip je prepričan, da so se vladne stranke v Avstriji preveč zanašale na svoj bonus, torej, da so vladne stranke, in so bile po njegovi oceni prepričane, da jim bo z njihovimi kandidati uspelo. Ampak “volivci so temu zelo jasno rekli ‘ne’ in jih izločili v prvem krogu volitev, kar je povzročilo v vladnih strankah po šoku tudi razmislek. Izkazalo se je, da se je mnenje volivcev oblikovalo tudi z bolj prepoznavnimi političnimi profili ter glede na njihovo predstavljeno avstrijsko, evropsko in tudi globalno politiko. Odločili so se, da tokrat podprejo človeka, ki je odprt, toleranten in ima jasne poglede tudi na združevanje in potrebno koordinacijo znotraj avstrijske politike.”
Nanti Olip je še zaključil, da so Bellnu pomembni dobri in prijateljski odnosi – tudi s Slovenijo, zato bo po njegovih ocenah te odnose vzpostavil ne le do Slovenije, temveč do vseh sosednjih držav in tudi do Evropske unije.
Marjanca Scheicher
