Na 19. volilnem kongresu Slovenske demokratske mladine, ki so se ga udeležili člani sorodnih organizacij iz Slovenije in tujine, je kot osrednji govornik nastopil dolgoletni predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Janša je izhodiščno misel našel v dogajanjih izpred 29 let, ko je prva generacija Slovenske demokratske mladine predstavila in javno izrazila pobudo za plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
Janša je poudaril, da je bil predlog, ko je ta marca 1990 prišel v slovensko javnost, ignoriran, v slovenskem časopisju pa se je pojavilo nekaj ironičnih zapisov v smislu: seveda, kar na plebiscit bomo šli za samostojno Slovenijo. “Vedeti moramo, da je bilo to še pred prvimi volitvami in da so takrat vladali tisti, ki jim samostojna Slovenija ni predstavljala intimne opcije. To je zvenelo nekoliko utopično za večino tistih, ki so takrat krojili javno mnenje v Sloveniji.”
Mnoge velike stvari v zgodovini so nepredvidljive – žal ne samo dobre, ampak tudi slabe
“Naletelo je na bojazen z vprašanjem, kaj če bi se to zgodilo, da bi Slovenci prvič v zgodovini res lahko odločali o lastni usodi? Dve leti kasneje je bila Slovenija ne samo osvojena, ampak tudi mednarodno priznana. Roko na srce, če bi takrat, ko je podmladek SDM predlagal plebiscit, naredili javnomnenjsko raziskavo ter vprašali: ‘Verjamete, da bo čez dve leti Slovenija samostojna država, mednarodno priznana, z lastno valuto, z lastnim potnim listom?’, ne vem, če bi 20 odstotkov ljudi reklo ‘Da’, pa se je to zgodilo.” Janša poudarja, da so mnoge velike stvari v zgodovini nepredvidljive, žal ne samo dobre, ampak tudi slabe. Pred nami je namreč bodočnost, ki je vse manj jasna. “Mogoče bo čez 10 let kongres SDM, kjer bomo skupaj ugotavljali, kako je za nami desetletje, po katerem je prihodnost bolj optimistična. Danes smo lahko zaskrbljeni celo nad našo celino, nad prihodnostjo naše celine.”
Janša je spomnil na sago v britanskem parlamentu, v državi z najstarejšo demokracijo v Evropi, kjer so izglasovali brexit, sedaj pa iz dneva v dan glasujejo, kako to zaključiti in izpeljati. “Na nek način se bo to zaključilo, postalo je jasno, da še enega referenduma ne bo, srednjeročno in kratkoročno Velika Britanija odhaja iz Evropske unije. Potreben bo nek krepak prijem tistih, ki ostajamo. Torej modro vodstvo v naslednjem mandatu, ki bo sposobno unijo stabilizirati in razmisliti o korakih v prihodnosti, da bo tvorba obstala. Želimo si lahko, da bodo slovenski volivci in vsi ostali volivci po državah članicah EU 26. maja glasovali tako, da bomo modro vodstvo dobili v institucijah in v naslednjih letih tudi v državah članicah, namreč, v EU ključne odločitve v soodločanju z Evropskim parlamentom še vedno sprejemata Evropski svet in Svet EU.”
V Sloveniji manjšinsko vlado sestavljajo sami poraženci volitev
Pred nekaj dnevi je bil v Sloveniji Herman Van Rompuy, prvi stalni predsednik Evropskega sveta, izkušen evropski politik, ki so mu v času mandata pripisovali karizmo mokre cunje. V resnici je bil po prepričanju Janše dober predsednik, ki je pred tem reševal politično krizo v Belgiji, ki je bila dolgo brez vlade. “V pogovoru je izrekel temeljno resnico: kako lahko v Bruslju pričakujejo, da bo EU močna, če so v večini držav članic šibke vlade? 12 držav članic ima manjšinske vlade, Slovenija ni nobena izjema. Izjema je, da v Sloveniji manjšinsko vlado sestavljajo sami poraženci volitev, namreč, običajno manjšinsko vlado sestavi stranka, ki zmaga na volitvah, ki dobi relativno večino, pa zaradi različnih razlogov druge stranke ne gredo v koalicijo, priznavajo pa voljo volivcev in omogočijo vladanje.” V Sloveniji je po besedah Janše situacija obratna. Ni pa Slovenija edina država, ki ima manjšinsko vlado. “Tudi tam, kjer nimajo manjšinske vlade, imajo v glavnem čudne koalicijske vlade, kjer so različni partnerji in gredo stvari strateško narobe. Nekatere države članice podpisujejo strateške sporazume s Kitajsko, hkrati pa na evropski ravni sprejemajo ukrepe, da naj se Evropa zaščiti pred nelojalno konkurenco Kitajske. Istočasno se dogajajo izjemno nelogične stvari.”
“Bolj se govori o enotnem jeziku Evropske unije, manj je ta jezik enoten,” je opozoril Janša. “Na nek način prihaja do stičišča dveh slabih silnic, ena je velik zgodovinski izziv za EU, iz katere izhaja ena izmed največjih članic, po drugi strani imamo v Evropi na različnih nivojih šibka vodstva. Iz zgodovine vemo, kako zahtevni so izzivi v takih trenutkih, ko se takšni dve silnici srečata.” Ob tem je dejal, da ga veseli, da je podmladek stranke na svoj plakat vključil Evropo, Slovenija je namreč del Evrope, evropske civilizacije. “Če bo šlo slabo Evropi, bo šlo slabo nam. Pred nami je bitka za Evropo, bitka za naš način življenja, bitka za to, da se ohranijo neki mehanizmi, ki so v zadnjih desetletjih omogočali, da je naša celina živela v miru in da se večina nas/vas niti ne spomni dneva vojne, ki ga je preživela. Ni res, da od II. svetovne vojne na našem kontinentu ni bilo vojne, naš del Evrope je šel čez to obdobje. Hrvaška je bila zelo prizadeta zaradi te vojne, Slovenija je morala z orožjem braniti samostojno razglašeno državo, celo Nato je posredoval na evropskem kontinentu pri zaščiti skupnih vrednot. Nismo bili čisto brez vojne, bili pa smo brez svetovnega spopada, ki je prizadel predvsem našo celino. Upam, da ne bo potrebno čakati na menjavo generacij, ki odločajo v Evropi, ker bi lahko ob naslednji krizi še katera druga država članica izglasovala odhod iz EU. Pot, ko se je EU širila in je šla navzgor, se je sedaj obrnila v drugo smer.”
Odhoda Velike Britanije po besedah Janše ni možno nadomestiti z vstopom Črne gore ali katere druge države. “Vsake države članice smo veseli. Evropski kontinent bo združen, ko bodo vse države na evropskem kontinentu del te povezave. To je optimistična varianta. To bo doseženo, če bomo gradili Evropo narodov. Evropo, ki tako kot nam danes garantira Lizbonska pogodba: enakopravnost vseh kultur, jezikov, soodločanje, glas tudi majhnim narodom s posrečeno kombinacijo mehanizmov odločanja, ki jih ni drugje. Če bodo nekateri forsirali federalizacijo, naddržavo, kot smo lahko slišali v nekaterih konceptih iz neoliberalne smeri v zadnjih mesecih, potem je tista pot z odhodom drugih po brexitu zagotovljena. Veliko stvari je v igri, pokazal se bo trend, na podlagi katerega bomo lahko videli, ali lahko optimistično zremo v prihodnost ali pač ne.”
Evropska civilizacija je trajno vezno tkivo Evropske unije
“Tisti, ki so še nekaj let nazaj, do leta 2015, zmanjševali strateške probleme Evropske unije predvsem z demografijo, danes tega ne počnejo več. Kolegi iz Evropskega parlamenta v času, ko se volitve bližajo, tudi socialistična grupacija v Evropi, govorijo o potrebi po varnosti. Postali so zagovorniki varnih meja, ker čutijo, da ljudje čutijo to kot problem. Kljub temu, da jo to sedaj v širokem krogu prepoznano, učinkovitih mehanizmov, s katerimi bi nadgradili naše kapacitete za soočanje s temi izzivi, še ni. Na tej ravni je še vedno spopad med tistimi, ki bi radi naredili pravico do migracije kot splošno pravico, in tistimi, ki se zavedamo, da lahko različne kulture živijo v miru, sožitju, če so vsake na svojem. Nasilno mešanje iz zgodovine pa vemo, kaj prinaša. Teroristični napadi so rezultat nerazumevanja stvarnih faktorjev. Pozitivna prihodnost Evrope je nekaj, za kar se splača boriti, pozitivna prihodnost Evrope je ohranjanje evropske identitete. V Evropi živimo različni narodi, imamo lastne nacionalne države, lastne kulture, vsi skupaj pripadamo civilizaciji, ki se je oblikovala tekom nekaj stoletij, tisočletij, to je tisto vezno tkivo tudi Evropske unije, ki je trajno. To ni enoten trg, schengenska meja in valuta sta sicer pomembni zadevi, to je tehnična izvedba, da lahko narodi, ki pripadajo isti civilizaciji, med sabo živijo v miru, sožitju in so se sposobni soočati z izzivi od zunaj.”
Shodi kot priročen izgovor za forsiranje ideje o politični globalizaciji
“Svet je šel v zadnjih 20 tisočletjih čez različna klimatska obdobja. 20.000 let nazaj smo imeli zadnjo ledeno dobo v Evropi, pa ni bilo nobene nafte, CO2. Seveda človek vpliva na planet, a samovšečno je mišljenje, da je človek močnejši od sil narave. Človek z elektrarnami in nafto ne bo povzročil naslednje ledene dobe, si pa z izpusti in onesnaževanjem sami sebi uničujemo okolje. Neka ozaveščenost tukaj je potrebna. Ustvarjamo okolje, ki spodbuja tehnološke inovacije, ki omogočajo zamenjavo fosilnih goriv. Predstavljate si tehnološko inovacijo v naslednjih 3-4 letih, ki jo nenadoma omogoči nek energent, ki je dostopen vsakemu, ki je skoraj zastonj in nadomesti nafto.” Po prepričanju Janše bi bila politična posledica tega, da v poročilih ne bi več omenjali Bližnjega vzhoda, čez kakih nekaj let ne bi bilo terorističnih akcij, ki so danes sponzorirane iz držav, ki so bogate z nafto, ki sredstva namenjajo za širjenje radikalnega islama in terorizem, ki iz tega izhaja. So tudi države, ki danes predstavljajo varnostno grožnjo za Evropo in so pri vojaški moči odvisne od cene nafte. Če to ni več dejavnik, to bistveno spremeni razmerje sil v Evropi in izboljša evropsko varnost.
“Tisto, kar je problem shodov boja proti podnebnim spremembam, je širjenje utopistične predstave, kako lahko človek ustavi širjenje ledene dobe. Ni to slučajno (delno zaradi naivnosti), nekateri to izkoriščajo za indoktrinacijo v smislu argumentacij potrebe po svetovni vladi, ki bo vse to uravnala, drugače, če je ne bo, bomo ‘zasvinjali’ planet, priročen izgovor za forsiranje ideje o politični globalizaciji. Globalizacija je kot način življenja dejstvo, ne pomeni pa to, da moramo imeti eno vlado, kot je bilo zapisano v Marxovem kapitalu, ker bi to pomenilo slovo od našega načina življenja, pomeni – pozabite na lasten jezik, kulturo, predvsem pa pozabite svobodo. Na noben drugačen način se takšne vladavine ne da vzpostaviti, kot na način, kot ga so ga opisali Orwell in mnogi drugi. Zastriči je potrebno z ušesi, še predvsem, ko se izkorišča šolarje, da se jih indoktrinira v tej smeri. To ni pot odrešitve, ampak pot konflikta.”
Od tega, koliko mladih bo prišlo na evropske volitve, bo najbrž odvisno, koliko bo volilna udeležba višja
“Kaj lahko Slovenija naredi, da bodo ob izvolitvi osmih evropskih poslancev zadeve drugačne? Lahko veliko, ne vemo, kakšen bo rezultat koalicije v Evropskem parlamentu, lahko bo šlo za en glas. V največji evropski državi je nekaj glasov odločalo, kdo bo predsednica ključne vladne stranke, pred kratkim sta dva glasova odločila o načinu brexita v britanskem parlamentu, lahko bo en glas iz Slovenije v EP odločal o tem, kdo bo predsednik Evropske komisije. Veliko je lahko od tega odvisno. Pred nami so volitve, ki od nas terjajo odgovorno ravnanje, še posebej od nas, Slovencev, ki smo imeli pred petimi leti manj kot četrtinsko udeležbo na evropskih volitvah. Od tega, koliko mladih bo prišlo na evropske volitve, bo najbrž odvisno, koliko bo volilna udeležba višja. Tisti, ki nikoli do sedaj iz starejše generacije ni volil, bo verjetno težko prišel. Upam, da jih bomo s kampanjo in dobrimi kandidati prepričali. Menim, da je vaša generacija glavni potencial. Kar se bo v naslednjih letih odločalo v EU, bo najbolj zadevalo mlade.”
Ob tem, ko je Janša spomnil na nedavno slavnostno akademijo SDS, je izpostavil, da je v Sloveniji veliko strank, tudi v parlamentu, ki imajo samo po en kongres. “19. zaporedni kongres podmladka pomeni, da hodite po pravi poti. Niste tukaj zato, ker nekdo dela javnomnenjske raziskave, nato ustanovi neko stranko, podmladek, ki ima en kongres. Ko pa potreba po neki dodatni sili, dodatku, preneha, se vključijo vse sile, da se tistega razgradi. To na primer doživlja Cerarjeva SMC. Če bi imeli 19 kongresov, bi vedeli, zakaj se to dogaja. Stranka SDS je v 30 letih 8-krat zmagala na različnih volitvah, 2-krat na evropskih, vse moči dajemo v majske volitve. V tridesetih letih je potrebno omeniti, da so bili slovenski demokrati vedno demokrati. Naju s Pučnikom so spraševali, s kom bi najraje sodelovali. Ko je Pučnik dejal: mi z veseljem sodelujemo z vsemi demokratičnimi strankami, novinarka z odgovorom ni bila zadovoljna, zato je večkrat ponovil isto. Katera stranka je demokratična? Četrtič smo vložili resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih, kjer je vidna opredelitev do vseh totalitarizmov. V Sloveniji imamo s tem probleme, v Evropskem parlamentu je večina poslancev glasovala za to resolucijo, v Sloveniji smo jo predlagali štirikrat, celotna vladna koalicija je glasovala proti, in to isti dan, ko so protestirali proti Tajaniju. V mnogih državah članicah so stranke, ki niso demokratične, ki ne izkazujejo negativnega odnosa do totalitarizmov, izven demokratičnega loka, so celo prepovedane nekje. V Sloveniji imamo situacijo, ko večina tako imenovanih neliberalnih strank četrtič glasuje proti, hkrati pa kričijo o evropskih vrednotah.”
Generacije, ki so pripeljale do prehoda v formalno demokracijo in ga doživele, so se po besedah Janše borile za svobodo govora v klasičnem smislu, sedaj gre za svobodo govora v nekem drugem smislu, na neki drugi ravni, kajti sodobne tehnologije četrte industrijske revolucije so prinesle možnost komunikacije, ki je prej ni bilo. “Možnost, da nekdo na nekem koncu planeta nekaj objavi, ga lahko razumeš in polemiziraš na drugem koncu planeta. Ko gre za nacionalni prostor, to vpliva na volitve, medsebojne odnose, na sedanjost, prihodnost, preteklost, ker se pogovarjamo o tem. To možnost se skuša omejevati na način, da se postavljajo kriteriji, kaj se lahko reče in kaj ne. Od politične korektnosti do cenzure se to imenuje, tako nekoga potrebuješ, ki presodi, če je nekdo šel čez mejo ali ne. Ko gre za svobodo govora, se moramo spomniti na ZDA in njihovo ustavno ureditev. Bili so modri, saj je tam svoboda govora praktično absolutna, namreč, čim jo omejuješ, rabiš nekoga, ki to presoja. Tu se pričnejo težave. V EU se pojavljajo ideje, kako stvari zapeljati nazaj pred stoletja, v čas, v katerem so množično bežali čez lužo.” Janša je mladim dal vedeti, da je pred njimi bitka, ki bo trajala celo njihovo generacijo: za svobodo govora. “Izboriti boste morali tisto, kar so pradedje postopoma izborili v preteklosti.”
H. M.