“V Sloveniji je očitno vse mogoče. Vlado, ki jo je oblikovala stranka s komaj 13 poslanci, smo že imeli in zdaj se očitno tega loteva še stranka, ki ima jih ima pol manj. Če si Slovenci in Slovenke želijo še enega takšnega eksperimenta, bomo z zanimanjem opazovali, kako se bo končal. Mislim pa, da si tega ne želijo in da so pred nami četrte predčasne volitve, možno pa je tudi, da se za preostanek mandata sestavi vlado, ki bo ambiciozna in večinska. Če bo to mogoče, je pa danes prezgodaj ocenjevati. Sedaj je na vrsti predsednik države,” je vodja največje parlamentarne stranke Janez Janša komentiral namere Alenke Bratušek o povabilu vseh strank v koalicijo, razen SDS.
Predsednik SDS Janez Janša se je danes udeležil 3. Slovenian Business Club foruma, kjer so bili rdeča nit pogovora ukrepi, ki bodo pomagali zadržati mlade v Sloveniji in jih privabiti nazaj v domovino.
Janez Janša se je v pogovoru zahvalil, da je tema o prihodnosti mladih in njihovi podjetnosti na dnevnem redu in da je Klub slovenskih podjetnikov pripravil nekatere logične rešitve za nastalo situacijo. SBC namreč predlaga različne ukrepe za izboljšanje stanja mladih ter podjetništva, med njimi ukrepe finančnih in materialnih spodbud za zaposlene, ustrezno stanovanjsko politiko, štipendijsko politiko, pa tudi vpeljavo ustreznih podjetniških vsebin v izobraževalni sistem.
Potrebno je ustvariti klimo, da bodo mladi začeli dolgoročno načrtovati
Kot je povedal Janez Janša tudi, če vseh osem predlogov SBC foruma uresničimo, to problema izseljevanja mladih ne bo rešilo čez noč. Po njegovih besedah je zelo pomembno, da bo začela nastajati klima, kjer bodo mladi dolgoročno načrtovali. “Če se sprejme en ukrep in so prepiri okoli tega, potem mladi ne bodo verjeli, da bo to trajalo, kot še pri mnogih drugih takšnih stvareh. Če pa bi teh osem ukrepov in še mnoge druge, ki so potrebni, sprejeli s trdno večino in bi to bil začetek vzpostavljanja nekega perspektivnega sistema, v katerem se splača delati, razvijati podjetniške potenciale, ustvarjati pogoje za družino, potem pa bi to začelo kreirati okolje, kjer bi mladi manj razmišljali o tem, kako najti boljše pogoje drugje in mogoče bi se kdo dodatno vrnil iz tujine,” je prepričan predsednik SDS. Pri tem je še opozoril, da negativna klima, ki je pripeljala do tega, da se je 10 tisoč mladih v zadnjih letih odselilo, ni nastala čez noč. Nastajala je trdovratno in dalj časa in težko jo je izkoreniniti čez noč, tudi ljudje so nezaupljivi, je povedal Janša.
V nadaljevanju pogovora je predsednik stranke izrazil za nekatere morda nekoliko drzno mnenje, da je še največ podjetniške logike v slovenskem izobraževalnem sistemu v vrtcih. “Govorim resno in iz svežih izkušenj,” je povedal Janša in nadaljeval: “Opazujte otroke pri igri: oni gradijo, se igrajo in tekmujejo. Nikjer ni več tega kot v vrtcih. Potem jih mi zatremo in zato se pogovarjamo, kako bi se ponovno morali učiti podjetništva. Ni pa povsod enako. Poznamo šolske sisteme v državah, kjer se to nadgrajuje, pri nas se žal ne.“
Iz 2 tisoč smo prišli na 20 tisoč zakonov
“Mislim,da je temeljni vzrok v tem, da se je tista bistvena sprememba, ki smo jo želeli potem, ko smo glasovali za samostojno Sloveniji, na nek način potem zavozila. Starejši se spomnimo, da je v bivši državi veljalo, da je dovoljeno samo tisto, kar je predpisano, kar ima izrecno pravno podlago v ustavi in zakonu. Ko smo ustvarjali novo slovensko ustavo, so očetje nove slovenske ustave takrat v debatah jasno poudarjali, in to tudi piše v slovenski ustavi na več mestih, da je Slovenija zgrajena kot demokratična parlamentarna demokracija in svobodna družba, v kateri je dovoljeno vse, kar ni prepovedano in kjer posameznik lahko v okviru svobodne volje razvija svoje potenciale, država pa ga ne sme omejevati, razen tam, kjer je to izrecno predpisano v ustavi in zakonih,” je poudaril predsednik SDS. Izpostavil je, da se nam je nekaj časa zdelo, da gremo v to smer. “Po osamosvojitvi, ko smo se znebili jugoslovanske administrativne navlake, je v Sloveniji veljalo okrog 2 tisoč zakonov in predpisov na državni ravni. Danes je teh predpisov več kot 20 tisoč. Desetkrat več,” je opozoril Janša in nadaljeval: “Ko je Slovenija zaokrožila lastno državnost, smo imeli v administrativnem delu javnega sektorja zaposlenih okoli 35 tisoč, po nekaterih izračunih celo 40 tisoč ljudi manj kot jih imamo danes, s tem, da so bili računalniki še v razvojni fazi in da je tehnologija omogočala bistveno manj kot omogoča danes v teh procesih.“
Nismo se razvijali v smeri svobodne družbe
Kot je še povedal predsednik stranke Janez Janša, smo v SDS v zadnjih tednih po Sloveniji ustanavljali regionalne gospodarsko podjetniške klube. “13 smo jih ustanovili in skupaj na teh sestankih nas je bilo v seštevku več kot nas je danes v dvorani. Na sestankih je bilo po 30-40 podjetnikov in na njih so bili predstavniki vseh branž gospodarstva, mali, srednji večji podjetniki. Tako vam lahko po rangu naštejem, kateri so največji problemi, ki tarejo vse, pa tudi, kateri so problemi po regijah,” je povedal Janša in nadaljeval: “Kar se izlušči iz teh pogovorov, je na prvem mestu ravno to, kar izhaja iz tega, da se nismo razvijali v smer svobodne družbe, kjer je podjetništvo eden od temeljnih načinov izražanja svobodne volje, s katero se vsi ljudje rodimo, ampak se je skušalo z administrativno navlako ustvariti tisto stanje, kjer je dovoljeno samo tisto, kar je z izrecno pravno podlago za posameznika.” Po mnenju predsednika stranke so “birokracija in vsa ta navlaka ter vse to dušenje ključni problem in ko bomo to odstranili, bomo spet stopili na tisto pot, na katero smo se podali ob plebiscitu.”
Predsednik Janez Janša se je v pogovoru dotaknil tudi izobraževalnega sistema v Sloveniji, kjer je spomnil, da vlada daje soglasja k vpisom na državne fakultete. “Leta 2005 sem videl pole za soglasja, kjer so bili tudi izračuni glede zaposljivosti diplomantov posameznih fakultet in podatki leta 2005 so bili grozljivi. Videli smo, da smo od leta 1995 do 2005 producirali desetkrat več diplomantov kot smo jih lahko zaposlili oziroma kot je bilo potreb. In to so bili podatki za čas od leta 1995 do 2005. Veliko več je bilo diplomantov politologije, novinarstva, filozofije, sociologije kot pa, na primer, diplomantov računalništva, kjer so bile potrebe večje,” je povedal Janša in dodal, da meni, da je danes stanje vendarle boljše kot leta 2005.
Jošt Žagar