O stranpoteh aktualne družinske politike smo spregovorili v četrtkovi oddaji Aktualno z gostoma Metko Zevnik in Tomažem Meršetom, ki sta javnosti znana po neutrudnem zavzemanju za otrokom, družinam in starim staršem naklonjeno družinsko politiko.
Metka Zevnik, podpredsednica Glasa za otroke in družine, je opozorila na pravi pomen družinske politike, ki se začne z družini naklonjeno vzgojo v šoli, nato pa prek ukrepov na najrazličnejših področjih finančno pomaga staršem pri skrbi za življenjski standard otrok in družini naklonjeno javno mnenje. Zevnikova je povedala, da bi se resna vlada morala zavedati, da so otroci pomembna naložba v obstoj, prihodnost in razvoj celotne družbe in države.
Celotno oddajo Aktualno si lahko ogledate tukaj:
Opozorila je, da aktualna vlada kljub opozorilom še vedno izključuje stare starše iz družinske zakonodaje ter na primeru svoje družine opisala moč družinske povezanosti in doprinos starih staršev pri pomoči otrokom in vnukom. Izpostavila je, naj bodo ukrepi v družinski politiki resnično naklonjeni družinam ter čim bolj univerzalni in neodvisni od socialnega položaja družine. Pomembna naloga družinske politike je po njenem tudi zmanjševanje razlik v standardu med primerljivimi prebivalci brez otrok in starši z različnim številom otrok.
Tomaž Merše, ki vodi Družinsko pobudo, je o spremembah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih povedal, da od vlade pričakuje, da bo tokrat spoštovala lastne pogoje za sprostitev omejevanja ukrepov na področju družinske politike in ne bo spet iskala kakšnih obvozov, s katerimi bi še podaljšala veljavnost omejevalnih ukrepov, za katere tudi sama ugotavlja, da imajo negativen demografski učinek. Opozoril je na spremembe usklajevanja dohodkovnih razredov, ki bi že v nekaj letih v primerjavi z veljavno ureditvijo mnogim družinam znižale višino prejetih družinskih prejemkov, in predlog izplačila pomoči ob rojstvi otroka v obliki dobropisa, ki bi zmanjšal avtonomijo družine, povečal pa odvečno birokracijo in odprl nove možnosti korupcije in klientelizma.
Ob vprašanju Resolucije o družinski politiki pa kot pozitivno ocenjuje ločevanje družinskih prejemkov od socialnih transferjev. Tomaž Merše meni, da vlada v resoluciji predlaga nekatere izboljšave, hkrati pa tudi ohranja nekaj slabih in nesprejemljivih rešitev. Kot izrazito neustrezno in nesprejemljivo ocenjuje podaljševanje varčevanja na družinah zaradi ZUJF, čeprav bi moralo biti že pred dvema letoma odpravljeno. Gosta sta še opozorila, da se vlada tudi v Resoluciji o družinski politiki ni odrekla ideološkemu besedišču in nejasnim rešitvam, ki si jih lahko razlaga vsak po svoje, zato v praksi ne doprinesejo k izboljšanju finančnega položaja in ugleda družinskega življenja v družbi.
Rdeči alarm
V zadnjih 20 letih nam je zmanjkalo 300 tisoč otrok in mladih, kar je izjemno skrb vzbujajoč podatek. Če se ozremo samo na vlado Mira Cerarja in na njihov poskus uničenja družine, posvojitve otrok s strani bogatih homoseksualcev in vsiljevanje certifikatov “LGBT prijazno”, ugotovimo, da je sodobna levica grožnja otrokom in družinam ter življenju naklonjeni družbi. Ko skušamo najti vzroke levičarskemu zabijanju žebljev v krsto družinske politike, se ne moremo znebiti občutka, da v ozadju poteka tako imenovana zadnja stopnja revolucije svetovnih razsežnosti, saj je sam Marx zapisal, da bo revolucija popolnoma uspela, ko ne bo več družine.
Po izsiljenem družinskem zakoniku se ministrstvo za družino ukvarja z Resolucijo o družinski politiki, v kateri je najti tudi dobre predloge in rešitve, ki pa jih po mnenju gostov ministrica Anja Kopač Mrak iz različnih razlogov ni sposobna izpeljati, zato resne reforme družinske politike čakajo na družini naklonjeno vlado, kakršno, tako upamo, bo Slovenija dobila na prihodnjih parlamentarnih volitvah.
Franci Donko