Računsko sodišče se je odločilo, da zaradi pomanjkanja revizijskih dokazov zavrne izrek mnenja o bilanci stanja državnega proračuna ob koncu lanskega leta. Sodišče namreč naj ne bi moglo izdelati mnenja o zbirni bilanci državnega proračuna, kar je izjemno nenavadno in predstavlja nenavaden precedens. V včerajšnji oddaji Hobotnica sta svoja mnenja glede te tematike in glede dela vlade soočila poslanca Alenka Bratušek in Andrej Šircelj.
Ekonomist Matej Lahovnik je komentiral, da bila takšna odločitev sodišča skrajno nenavadna, in dodal, da mora imeti vsako mikro podjetje ali velika družba v gospodarstvu urejene poslovne knjige in dokumentacijo. Očitno je, da so izjema lahko le javne finance v času te vlade, kar kaže na to, da živimo v popolnoma neurejeni državi.
Bratuškova je poudarila, da bosta glede Računskega sodišča morala ukrepati tako država kot tudi finančno ministrstvo in tako konkretno zavihati rokave. Ostro je obsodila postopanje državnih uradnikov, ki niso želeli sodelovati s sodiščem. Andrej Šircelj, predsednik Komisije za nadzor javnih financ, je izrazil začudenje nad situacijo in se vprašal, kaj so želeli s tem doseči, kajti če premoženje ni pravilno vrednoteno, to vpliva na bilance države. Med drugim je izpostavil, da se na podlagi teh evidenc pripravlja proračun za naslednja leta.
Vlada bi morala poskrbeti za gospodarsko rast
Bratuškova je poudarila, da je trenutna vlada čisto premalo ambiciozna, kljub temu da razpolaga z milijardo evrov več kot leta 2013. “Potrebno bi bilo pokazati dolgoročno smer razvoja,” pravi Bratuškova. Po besedah Širclja pa vlada ni naredila nič, da bi lahko pospešila gospodarsko rast, kar bi izboljšalo pogoje za gospodarstvenike in navsezadnje izboljšalo pogoje za življenje ljudi. “Življenje v državi pod to vlado je takšno kot, da je sploh ne bi bilo,” je dejal Šircelj.
Resnično nismo dobro gospodarili
Bratuškova je izpostavila žalostno dejstvo, da vlada vedno najde nestrateške kupce, zaradi česar je kupnina slaba. Kot primer slabega gospodarjenja je omenila NLB in dejala, da je na koncu vedno potrebno vprašati državljanke in državljane, če so pripravljeni še 20-25 let naprej financirati tako ogromne vsote denarja. “Vse skupaj govorimo o večih milijardah,” je dejala Bratuškova.
Večinoma zelo slabo upravljamo z državnimi podjetji, zato je Šircelj dodal, da s privatizacijo in novimi kupci prihajajo nova tehnologija, nova znanja, novi načini upravljanja, novi trgi. Gre za širjenje podjetij, ki imajo sedež v Sloveniji.
Vlada je odgovorna za upravljanje državnega premoženja
Vlada je popolnoma odgovorna za upravljanje z državnimi podjetji, ne glede na to, da v njenem imenu to opravlja nekdo drug. Po besedah Širclja je največja težava te vlade, da nima nikakršne vizije in nima poguma, da bi jo izvedla: “Ni odločitev o tem, da se bo nekaj izvedlo, torej ni roka, kaj, kako in na kakšen način to dejansko narediti. Neodločnost nas bo potegnila naprej oz. ne bomo šli naprej tako hitro, kot bi lahko.”
V poročilu o globalnem indeksu konkurenčnosti smo zasedli 56. mesto
Svetovni gospodarski forum je izdal poročilo o indeksu globalne konkurenčnosti držav. Konkurenčnost države so določili tako, da so primerjali stanje institucij, politik in faktorjev, ki določajo produktivnost države, kar določa stopnjo blaginje, ki se jo da doseči z ekonomskimi sredstvi. Ta pa določa osnovne faktorje rasti. Poenostavljeno: bolj kot je ekonomija konkurenčna, hitreje bo rasla.
V času prve Janševe vlade smo se uvrstili na 33. mesto najbolj konkurenčnih držav na svetu, nato pa smo strmo pričeli padati s prevzemom oblasti, na čelu katere je bila stranka SD. Najslabši smo pri oceni razvoja finančnih trgov, kjer zasedamo 118. mesto, in na področju učinkovitosti trga dela, kjer zasedamo 85. mesto. Predzadnje mesto, slabša je le Brazilija, smo zasedli pri oceni vpliva obdavčitve. Problem predstavlja pretirana birokratizacija.
“Ta vlada je zajadrala val in ko se bo val privesel na drugo stran, se bo to pokazalo na naši državi,” je opozorila Bratuškova in dodala, da je nujno, da država ugotovi, kaj je tisto, kar državljani nujno potrebujejo.
Oba sogovornika sta se strinjala, da je delo prekomerno obdavčeno s prispevki, zaradi česar je trg delovne sile popolnoma rigiden, in izpostavila, da bo več potrebno narediti na področju zaposlovanja mladih.
Kritična do vladanja “Cerarjevega orkestra”
Za nami sta po besedah Bratuškove dve zamujeni leti in pred nami sta še dve zamujeni leti: “Nedelo vlade se bo poznalo tudi po njenem odhodu. Ne najdem konkretne pozitivne stvari, ki jo je vlada naredila.”
Šircelj pa je za konec komentiral, da to, da vlada v prvih dveh letih ni naredila nič, ni dobro: “Ne gre za ukrepe, ki bi pomenili preboj, rabimo ukrepe, ki bi prinesli pozitivne učinke. Ni čudno, da smo v očeh tujih investitorjev neverodostojni partner.”
N. Ž.