fbpx

[Video] Logarjeva v Temi dneva: Pri nas ne bo sproščanja na način, kot so se tega lotile skandinavske države in Velika Britanija

Mateja Logar (Foto: Nova24TV)

Medtem ko nekatere evropske države sproščajo covidne ukrepe, si tega javno želi tudi slovenski minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, a po njegovih besedah vlada pri sproščanju ne sme prehitevati. Strokovna skupina naj bi o sproščanju razpravljala v ponedeljek. Nekatera sproščanja zagotovo bodo, ni pa znano, za katere ukrepe in kdaj. Vse skupaj bo namreč najbolj odvisno od razmer v zdravstvu. Hitrost sproščanja pa bo odvisna tudi od precepljenosti populacije.  

Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je v oddaji Tema dneva povedala, da bo do sproščanja prišlo tudi pri nas, vendar ne na način, kot so se tega lotile skandinavske države in Velika Britanija. “Razlika med temi državami in nami je predvsem v stopnji precepljenosti. Tam je namreč populacija, ki je najbolj tvegana za težji potek bolezni, praktično 100-odstotno precepljena.” To je tisto, kar po besedah Logarjeve omogoča bistveno hitrejše sproščanje ukrepov. “Pri nas pa bo glede na nižji odstotek precepljenosti tako v splošni populaciji kot med starejšimi potrebno nekaj več previdnosti in strpnosti pri sproščanju ukrepov.”

Na vprašanje, kakšno sproščanje ukrepov lahko pričakujemo in o čem bo govora v ponedeljek, je Logarjeva odgovorila, da se bodo pogovarjali predvsem o tem, kje začeti. Katere so torej tiste dejavnosti, pri katerih lahko na varen način začnemo s sproščanjem. Naslednja vprašanja pa so seveda, kdaj in kako potem to stopnjevati oziroma pridruževati druge dejavnosti, storitve. “O tem se je potrebno natančno pogovoriti.”

Imamo skoraj tisoč ljudi v bolnišnicah
Logarjeva je poudarila, da je vedno ukrep lažje odpraviti, kot ga potem uvesti nazaj. “Pri sproščanju se moramo zavedati, da imamo trenutno različico omikron, ki poteka sorazmerno blago. Kljub temu pa imamo skoraj tisoč ljudi v bolnišnicah. Vsi upamo, da ne bo novih različic in pa različic, ki bi ponovno potekale s težjim potekom bolezni.” To bi namreč po njenih besedah pomenilo, da bi bilo potrebno ponovno uvesti nekatere ukrepe.

Logarjeva meni, da sproščanje ukrepov ne bo vplivalo na odnos do cepljenja. “Na žalost je odnos Slovencev do cepljenja v odrasli dobi zelo slab, kar se je vedelo že prej. Imeli smo enega izmed najnižjih odstotkov cepljenih proti gripi v Evropi. Tudi po cepljenju proti covidu-19 nismo v skupini, v kateri bi se želeli, da smo glede na precepljenost,” je dodala.

V nadaljevanju je povedala, da so odločevalci doslej načeloma zelo upoštevali stroko in upa, da bo tako tudi pri sproščanju ukrepov. “Mislim, da že sedaj imamo sorazmerno normalen način življenja, gospodarstvo dobro deluje. Tako da tukaj ne vidim posebnih razlogov, zakaj ne bi upoštevali priporočil stroke.” Pri iskanju načinov, kako nekatere PCT-pogoje odpraviti, gre za dejavnosti storitve, pri katerih gre za kratkotrajne stike in ni veliko oseb. Morda tudi za dejavnosti, ki potekajo na odprtem, se pravi tam, kjer je tveganje za prenos okužbe minimalno. “V zaprtih prostorih bodo seveda še vsaj nekaj časa potrebne zaščitne maske in upoštevanje razdalje, higiena rok, prezračevanje, še vedno je pomembno delo od doma. Te osnove zagotovo ostajajo še kar nekaj tednov v veljavi,” je poudarila.

Generalni direktor WHO pravi, da bi se lahko akutna faza epidemije končala še letos, da pa je pogoj 70- odstotna precepljenost. “Vsekakor je zgodovinsko gledano epidemij konec v 3 do 4 letih. Tem trem letom se bomo konec leta približali. Zaradi tega vemo, da bo velik del populacije, tako svetovne kot v Sloveniji, prišel na tak ali na drugačen način v stik z virusom (ali zaradi bolezni ali cepljenja). Na ta način se imunski sistem okrepi oziroma je potek bolezni ob naslednjem stiku blažji.” Pravi, da če ne bi prišlo do strašanske mutacije virusa in nastanka variante, ki bi spet povzročala težji potek bolezni, je pričakovati, da bo potek ob ponovnih okužbah bistveno blažji, s tem pa pritisk na zdravstvo, bolnišnice tudi bistveno manjši. To pa bi seveda pomenilo, da pandemije v takšni obliki, kot je bila v zadnjih dveh letih, pravzaprav ne bi bilo več in bi se prešlo v endemsko fazo.

Foto: Nova24TV

Na vprašanje, kaj so pokazale izkušnje z omikronom, ali gre še za isti virus, je Logarjeva pritrdila in dodala, da se na srečo ta različica razmnožuj predvsem v celicah zgornjih dihal. Manj pa v celicah spodnjih dihal. “To pomeni, da večina bolnikov, ki prihajajo v bolnišnice, ne prihajajo zaradi tako hude prizadetosti pljuč, kot smo to videvali pri predhodnih različicah. Seveda pa tako kot tudi predhodni virusi, ki povzročajo okužbe dihal, kot so rinovirusi,  enterovirusi, pri osebah, ki imajo kronične bolezni, lahko privedejo do poslabšanja splošnega stanja bolnika, poslabšanja osnovne bolezni. To je lahko razlog, zakaj morajo nekateri vseeno v bolnišnico, zakaj nekateri vseeno potrebujejo kisik.” Poudarja, da je to neka nova realnost, s katero se bomo morali navaditi živeti najverjetneje v naslednjih letih.

Na vprašanje, kaj jo najbolj skrbi ta hip, je odgovorila, da velik problem predstavljajo bolniki, ki prihajajo v bolnišnico zaradi neke druge bolezni, pa imajo ob tem covid. Zaradi tega so v kliničnem centru nekoliko spremenili režim hospitalizacij, da niso več vsi bolniki, ki imajo potrjeno okužbo, na posebnih oddelkih, ampak imajo tako internistični kot kirurški oddelki tako imenovane rdeče cone, kjer skrbijo za bolnike, ki imajo neko poslabšanje oziroma zagon osnovne bolezni in potrebujejo predvsem obravnavo tega, covid pa je spremljevalna diagnoza.

Nina Žoher