fbpx

[Video] Minister Koritnik: Sistem plač v javnem sektorju je po 13 letih potreben prenove

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik (Foto: Nova24TV)

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je prepričan, da sistem plač v javnem sektorju po trinajstih letih potrebuje prenovo, na kar opozarjajo sindikati, delodajalci in mednarodne pogodbe. S spremembami si želijo odstraniti nepotrebno administracijo, prav tako pa se trudijo tudi za večjo transparentnost plačnega sistema. “Ni pa nikakor cilj zmanjševanje pravic ali varčevanje pri plačah v javnem sektorju, ne posega se v pravice nobenega javnega uslužbenca,” je v oddaji Tema dneva pojasnil Koritnik. Meni, da trenuten sistem ni vzdržen, pri čemer gre za največjo problematiko na področju ocenjevanja odgovornih, saj večina zaposlenih prejema najvišjo oceno, čeprav po njegovem mnenju ne gre nujno za uspešnost, temveč tudi za pritisk zaposlenih.

Vlada je ta teden sindikatom predstavila predlog novega plačnega sistema javnega sektorja. Po izhodiščih v okviru plačnega sistema bi določili dve skupini, v proračunu bi bili vsi tisti, ki se v celoti financirajo iz proračunskih sredstev in pri katerih ima vsaka sprememba neposreden vpliv na proračun – na primer državni organi občine in centri za socialno delo. Za ta del bi veljala bolj zavezujoča, centralno določena pravila plačnega sistema. Večino avtonomije plač pa bi imeli v tistem delu javnega sektorja, ki s svojimi storitvami sredstva pridobivajo na trgu, oziroma se financirajo še iz drugih sredstev, ne le iz proračuna in določene institucije, saj jim država ali zakon zagotavljata večjo samostojnost in neodvisnost.

Ministrstvo je kot primer izpostavilo zdravstvo in raziskovalno dejavnost. Vladno izhodišče pa je, da se spremembe urejajo znotraj enake mase sredstev za plače. Še vedno pa bi za vse v javnem sektorju ohranili nekatere skupne temelje, ko gre za sestavo plač, plačno lestvico in višino dodatkov, metodologijo, obračunavanja in izplačevanja plač. “Gre za razgradnjo plačnega sistema v javnem sektorju, ki omogoča tako ločene plačne sisteme po določenih resorjih, kot odstopanja po različnih delih javnega sektorja,” pa je za STA dejal eden od dveh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.

Sindikalisti izpostavljajo, da izhodišča predvidevajo izključevanje sindikatov iz določenih posameznih elementov plačnega sistema, ki so sedaj predlog usklajevanja med vlado in sindikati. Po njihovem mnenju bi imeli delodajalci v nekaterih primerih možnost določati delovna mesta in uvrstitev v plačne razrede izven plačnega sistema, oziroma iz kolektivnih pogodb. Po mnenju ministra za javno upravo, Boštjana Koritnika vsak sistem po 13 letih izvajanja potrebuje določene spremembe. “Sistem plač v javnem sektorju kljub več poskusom v zadnjih letih, nekih korenitih sprememb ni doživel, pozivajo pa na nujnost sprememb, tako sindikati, kot delodajalci v javnem sektorju, pa tudi mednarodne pogodbe,” je pojasnil Koritnik.

S spremembo ne želijo posegati v pravice javnih uslužbencev
Vlada je naročila resornim ministrstvom, naj preučijo svoje specifike in v 14 dneh vladi predložijo izhodišča za morebitno drugačno ureditev plač na svojem področju, seveda če menijo, da bodo cilje na tem svojem področju s takšnimi spremembami lažje zasledovali. Pri tem je zelo pomembno tudi mnenje stroke, ki bo morala podati mnenje, kaj je najbolj učinkovito na posameznem področju. “Resorno pristojni ministri te specifike najbolje poznajo in jaz verjamem, da se bodo s svojimi strokovnimi sodelavci pravilno odločili,” je pojasnil in pri tem še obrazložil, da je cilj nove ureditve urejanje mase plač za variabilno nagrajevanje, iz sedanjih dva do tri odstotke na sedem odstotkov mase plač. Vsekakor je cilj tudi zmanjšati nepotrebno administriranje in pa hkrati ohraniti tudi transparentnost plačnega sistema. “Ni pa nikakor cilj zmanjševanje pravic ali varčevanje pri plačah v javnem sektorju, ne posega se v pravice nobenega javnega uslužbenca,” je še pojasnil.

Z novo uredbo se določa tudi avtomatizacija v napredovanju plač v javnem sektorju. “Mi uvajamo druge institute, ki bodo tiste, ki si bodo napredovanje zaslužili, tudi ustrezno nagradili,” je dejal na vprašanje o tem, da bi se lahko zamaknila leta pri napredovanju javnih uslužbencev. Pri tem opaža Koritnik, da je v zadnjih treh letih večina javnih uslužbencev napredovala za osem do devet odstotkov. “Mi imamo ocenjevalno lestvico od ena do pet in več kot 70 odstotkov javnih uslužbencev je ocenjenih s pet.” Njemu se to ne zdi normalna razporeditev po Gaussovi krivulji in jo bi radi tudi ukinili. Gre za kompleksno problematiko, ki je na eni strani stvar odgovornosti predstojnika oziroma ocenjevalca, na drugi strani pa tudi pritisk zaposlenih. Ko se je sistem uvedel, naj bi tako večina to dojela kot pridobljeno pravico in to je tisto, kar si želijo spremeniti, saj sta v naši državi težava tudi kultura in mentaliteta.

Sistem potrebuje prenovo oziroma sistemizacijo delovnih mest
Sistemizacija delovnih mest je ena izmed nevralgičnih točk v prvih pogovorih s sindikati in minister poudarja, da gre v tem primeru zgolj za začasno rešitev. Z novim zakonom bo tako omogočeno, da se lahko izjemoma ali začasno določi neko delovno mesto, kot je denimo vzgojiteljica za otroke s posebnimi potrebami in se soglasje s sindikati dosega pozneje. Sindikati na drugi strani sicer očitajo, da gre v tem primeru za razgradnjo plač po določenih resorjih, a se Koritniku takšna trditev zdi preuranjena. “Mi smo predstavili izhodišča, predstavili smo neke skupne temelje plač v javnem sektorju in na teh pogovorih in pogajanjih je, da najdemo, ker se vsi zavedamo težav, najboljše rešitve,” je še dodal.

Slika je simbolična (Foto: epa)

Sindikati Koritniku očitajo, da niso bili deležni pogovorov na temo sprememb, a Koritnik zavrača očitke. “Navsezadnje smo predstavili izhodišča, do ponedeljka imajo rok za pripombe na izhodišča, potem pa s 1. marcem že začnemo s pogovori o osnutkih členov in jaz mislim, da je to optimalen način, da vidimo kje se strinjamo in kje se ne strinjamo in da najdemo morda konsenzualne rešitve,” je pojasnil. Vsekakor je njegov cilj da doseže soglasje in spoštuje socialni dialog, pri čemer so ga tudi sindikati pohvalili, in sicer da sedi na vseh sejah ekonomsko-socialnega sveta. “Moj cilj je, da dosežem čim višjo stopnjo soglasja in da bomo čim bolj uspešni pri teh pogovorih.”

Sara Rančigaj