V sredo sta minevali točno dve leti, odkar so na Kitajskem uradno potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom. Po uradnih zapisih ugledne zdravniške publikacije The Lancet je pacient nič simptome razvil 1. decembra leta 2019. Šlo je za starejšega moškega iz Kitajske, ki ni imel stika z nikomer in je obiskal tržnico z eksotičnimi živalmi v Wuhanu. Danes sicer kitajske oblasti ugibajo, da bi bil lahko prvi primer okužbe že 17. novembra tistega leta, ko je zbolela 55-letna ženska. Prvo smrt zaradi covida so kitajske oblasti zabeležile 11. januarja lani, prvi smrtni primer izven Kitajske so zabeležili na Filipinih 1. februarja lani. Dve leti pozneje je svet še naprej v primežu epidemije. Oblasti se spopadajo s prenizko precepljenostjo, zanikovalci virusa in novimi bolj nalezljivimi različicami virusa.
Nekdanji minister za zdravje dr. Andrej Bručan iz prve Janševe vlade je točno pred pol stoletja vodil slovensko ekspedicijo na Kosovo, ki je precepila tamkajšnjo prebivalstvo proti črnim kozam. Tudi tiste, ki so se temu upirali. V oddaji Tema dneva na Nova24TV je Bručan uvodoma poudaril, da sedaj glede virusa vemo veliko več, kot smo na samem začetku. Vemo denimo, da se virus spreminja, temu primerno so njegove karakteristike precej drugačne. “Pomembno je, da se je v tem času pojavilo cepivo in celo nekatera zdravila za zdravljenje covida. To je po mojem prepričanju najpomembnejša točka v celotni zgodbi.”
V nadaljevanju je Bručan spregovoril o izkušnjah, ko je bil sam del slovenske ekspedicije na Kosovo, ki je šla tja z namenom, da precepi prebivalce proti črnim kozam. “To je zelo zanimiva izkušnja. Še posebej, ker smo na ta način videli tudi bolezen samo-paciente s črnimi kozami, torej. Zdravniki in sestre smo bili poslani na Kosovo s strani takratnega slovenskega ministrstva oziroma sekretariata. Do tega je prišlo potem, ko so nekaj dni pred tem cepili prebivalce po Sloveniji. Spomnim se dneva, ko smo bili poklicani na ministrstvo in že nekaj ur za tem smo bili na vlaku za Kosovo.” Del ekipe so bili po besedah Bručana mladi zdravniki pod 30 let. Ker je bil takrat v službi na infekcijski kliniki, je bil postavljen za šefa ekipe.
V določenih primerih je pri cepljenju intervenirala policija
Najprej je bil Bručan delegiran v improvizirano bolnišnico na Kosovu, kjer so bili bolniki s črnimi kozami, kmalu pa je bil poslan na teren. Šli so po vaseh, od hiše do hiše in cepili prebivalce. Ker pa v določenih primerih cepljenju niso bili naklonjeni, je v teh primerih morala intervenirati policija. “Takrat smo dejansko precepili ves ta teritorij. Vedno sem bil v ekipi, ki je bila na terenu po vaseh. Nekateri od naših pa so hodili tudi po mestih.” Povedal je, da so marsikje odkrili več prebivalcev, kot jih je bilo tam uradno prijavljenih. “Dober občutek je, da smo ljudem pomagali. Marsikdo, ki bi jim moral pomagati, jih je takrat zapustil.”
Na vprašanje, kako je Jugoslaviji uspelo v dveh mesecih precepiti skorajda 18 milijonov ljudi, je Bručan odgovoril, da je bilo takrat z nekim odlokom razglašeno vojno stanje. S tem odlokom pa je bilo odrejeno tudi obvezno cepljenje. “Tukaj se je bilo praktično nemogoče izmakniti temu. Nekateri so se, ampak to so res redki,” je dodal. Po mnenju Bručana in infektologov je bilo takrat cepljenje v takšni obliki povsem nepotrebno. “Dovolj bi bilo, če bi se cepilo na Kosovu in v Srbiji, kjer so se pojavile črne koze ter da bi se ta dele omejilo,” je dejal in pojasnil, da se je epidemija na Kosovu začela, ker se marsikdo ni želel cepiti.
V primeru črnih koz in covida-19 gre za popolnoma drugačni situaciji
Marsikateri anticepilci danes trdijo, da ni potrebe, da bi se cepili otroci in mladi, ker ti ne veljajo za tako ogrožene. Glede tega je Bručan opozoril, da je potrebno zavedanje, da gre v primeru črnih koz in covida-19 za popolnoma drugačni situaciji. Takrat je bil problem endemični, kar pomeni, da se je situacija dogajala na ozkem teritoriju in v državi, ki je bila generalno vzeto že precepljena. Sedaj pa imamo pandemijo, kar pomeni, da je situacija popolnoma drugačna. Cepiva na začetku epidemije ni bilo. “Odpor proti cepljenju, ko je cepivo na razpolago, je popolnoma odveč. Moti me, da anticepilci ščuvajo druge ljudi, da se ne cepijo, čeprav za svoje trditve nimajo nobenih resnih dokazov. Ščuvanje ljudi, da se ne cepijo, ni samo nemoralno, ampak gre tudi za ogrožanje splošne varnosti.”
V času totalitarnih režimov individualnih mnenj in situacij ni bilo mogoče izvajati, z nastopom demokracije pa se je to spremenilo, je poudaril in dodal, da je stvar šla v nasprotno smer. “Kar se sedaj dogaja v Vzhodni Evropi, je posledica totalitarnega režima, ki je takrat bil. V glavah je ostal še marsikje.” Pri tem je navedel primer Nemčije, kjer je mogoče videti, da je v zahodnem delu države precej višja precepljenost kot v vzhodnem delu, kjer je vladal totalitarni režim.
V trenutni situaciji uvedba obveznega cepljenja pri nas po prepričanju Bručana ne bi prinesla kakšnih zelo dobrih rezultatov. “Mogoče se bi celo povečal neracionalni odpor do cepljenja.” Sam meni, da bi bilo dobro, da bi obvezno cepljenje odredili za starejše. Torej, da bi bilo to primarnega pomena. Bručan meni, da bi bilo v prihodnosti nujno, da se reorganizira zdravstveni sistem. “Imamo zdravstveni sitem, ki je podoben tistemu v času socializma. Vsaka najmanjša sprememba se skuša onemogočiti na način, da se jo označi za privatizacijo. To pa seveda ni res. Potrebno je urediti zdravstveni sistem na način, kakršnega imajo druge države po svetu. Smo edini, ki imamo tak sistem. Pričeti je potrebno pri zdravstvenem zavarovanju, je prepričan.”
Nina Žoher