[Video] Perverzno! Tako je Turnškova zveza borcev na trgu zločinca Dakija, ki je umoril celo lastnega brata, praznovala dan laži!

Dediči komunizma nadaljujejo boj proti resnici tako, da so se 6. aprila v Grahovem, na trgu zločinca Stanka Semiča – Dakija, domnevno poklonili žrtvam nacizma ob začetku 2. svetovne vojne. Toda to je še ena izmed javnih manifestacij, da bi zakrivali kolaboracijo z nacisti ob napadu Nemčije na Jugoslavijo, požige vasi, izvensodne poboje Romov ter številnih Slovencev. 

Turnškova zveza borcev z vedno bolj okrnjeno zasedbo ter podporo izvaja javne manifestacije z namenom izvajanja nasilja nad zgodovinsko resnico. Tako so se 6. aprila v Grahovem pri Cerknici, na trgu zločinca Stanka Semiča – Dakija, domnevno poklonili žrtvam nacizma ob začetku 2. svetovne vojne. Toda to je še ena izmed javnih manifestacij, da bi zakrivali kolaboracijo z nacisti ob napadu Nemčije na Jugoslavijo, namesto Osvobodilne fronte pa so bili komunisti združeni v Protiimperialistično fronto in so bili de facto v vojni z zahodnimi zavezniki.

Mesto njihove proslave je še toliko bolj provokativno, saj so komunisti v Grahovem leta 1943 ubili 32 domobrancev ter tri civiliste, ki imajo tam od 6. aprila 2014 tudi svoj spomenik. Med umrlimi je tudi veliki slovenski pesnik France Balantič. In ravno na mestu zločina, na trgu, poimenovanem po partizanskem zločincu Stanku Semiču – Dakiju, se je izvajala proslava z nekaterimi govorniki, ki so navajali zgodovinske laži in neresnice o “osvobodilnem gibanju”.

Daki je umoril celo lastnega brata
Ker so Turnškovi borci praznovali ta dan na Trgu narodnega heroja Staneta Semiča – Dakija, je vredno napisati nekaj o njegovem “herojstvu”. Gre za nekdanjega španskega borca, ki se je po ujetništvu priključil partizanom že na začetku vojne, leta 1941, in od takrat ustrahoval ter pobijal vse, ki so nasprotovali komunistični revoluciji. Slovel je namreč po izjemni krutosti, zato je hitro napredoval po partijski lestvici. Veliko tega, kar je doživel, je napisal v svoji knjigi Najboljši so padli, kjer celo piše o pobojih Romov. Daki je sodeloval v napadih na Suhor, Ajdovec, Dob, Primskovo, Temenico, Šentvid pri Stični, Ambrus, Bakrc in druge slovenske vasi, viri pa pričajo o krutih pobojih civilistov in celo žensk. Partizanski klavec Daki se je celo sam hvalil, da je ustrelil lastnega brata, bojda ker je ukradel škatlico cigaret, kar pa je malo verjetno, glede na to, da so partizani kmetom na veliko kradli živino ter preostali živež.

Stane Semič – Daki

Med vojno je Daki zelo skrival lokacijo svoje enote. Če je do njih prišel kurir s sporočilom, je prevzel sporočilo in kurirja poslal nazaj, potem pa je šel za njim in ga ustrelil, da ne bi mogel izdati lokacije njegove enote.

Postrelil mlada dekleta
Medvojni tisk je že leta 1943 pisal o morilskih pohodih partizana Dakija. Takratni župan Velikih Lašč Ivan Paternost je povedal, kako ga je 16. maja 1942 ob enajstih zvečer na domu obiskal znani partizanski poveljnik in komunist Daki, poznan po številnih medvojnih zločinih, in od njega kot župana zahteval, “da moram izprazniti občinska skladišča in vsa živila razpeljati po občini. Na vprašanje, zakaj je to potrebno, mi je odgovoril, da zato, da ne bodo vzeli Italijani. Ko sem mu nato dejal, da Italijani tega vendar ne morejo vzeti, saj so ves živež vendar oni sami dali, mi ni vedel kaj odgovoriti in je ponovno zahteval, da moram to urediti. Naročil mi je tudi, naj le dobro skrbim za občino, in ko sem ga vprašal, ali ne skrbim dobro, me je še celo pohvalil, da sem do sedaj prav dobro skrbel za občino, in da naj še kar naprej tako …”. Že čez nekaj dni pa so se mu za to kruto maščevali: “Najprej so poskrbeli, da so kraljevi italijanski vojaki pobrali v moji vasi 35 najbolj poštenih mož in fantov, ki so vse odpeljali v internacijo. 23. maja pa so obkolili mojo vas, izropali meni vse premoženje, v vasi ugrabili tri po 20 let stara dekleta, jih privlekli v mojo hišo in jih tam sredi noči postrelili,” je zapisal v medvojnem časopisju in dodal, da se je “komaj malo prej rešil in ušel gotovi smrti”.

Tisti, ki so poznali “heroja” Dakija, vedo povedati, da je imel po vojni blazne težave z alkoholom, pri sebi je imel vedno pištolo, nikoli ni spal pri ugasnjeni luči, saj so v temi na njegovo posteljo prihajali tisti, ki jih je pobil. Vsake toliko časa je vzel avtomatsko puško ‘šmajser’ in skozi okno streljal in kričal: “Marš, kurbe bele, nazaj v jamo …”

C. Š.