fbpx

[Video] Pozitiven in motivacijski nagovor Miloša Čiriča!

Miloš Čirič (Foto: Nova24TV)

“Drage sodržavljanke in dragi sodržavljani, prosim vas, da vsak med nami razmisli, kako lahko prispeva k temu, da zgradimo dinamično, odprto, povezano in ambiciozno družbo ter močno gospodarstvo,” je v Komentarju pozval Miloš Čirič in temu dodal tehten razlog – da bodo naši sosedje želeli postati Slovenci ter da bo našim otrokom bolje delati doma kot v širnem svetu. 

Kaj so ameriške sanje, vemo vsi,” je začel s komentarjem analitik in lobist Miloš Čirič ter nadaljeval, da nekateri vedo tudi to, kaj so kitajske sanje. Vprašal je: “Toda ali sploh kdo ve, kaj so slovenske sanje?” Na individualni ravni so bile včasih sanje povprečnega Slovenca imeti hišo z vrtom – kar se je marsikomu tudi uresničilo. Na kolektivni ravni so bile naše sanje imeti samostojno Slovenijo. To nam je uspelo, nato pa smo si želeli postati del evropske družine, kar nam je tudi uspelo. Toda kaj so danes slovenske sanje? Je prav to cilj, ki ga potrebujemo in ki bi poenotil našo hudo razdeljeno družbo? “Kaj je torej tisto, za kar bi se bilo vredno boriti in zaradi česar bi bili pripravljeni enkrat za vselej potisniti na stran stare zamere,” je še zastavil zanimivo vprašanje.

Čirič je pojasnil, da je značilnost dobrih ciljev ta,  da so konkretni in uresničljivi. V uresničitvi ciljev pa morajo ljudje prepoznati koristi zase in videti boljše življenje. Jasno jim mora biti, kaj morajo storiti, da bi se postavljeni cilji uresničili in da bi posledično tudi imeli boljše življenje. Ljudje morajo imeti občutek, da igrajo pomembno vlogo v lastnem filmu in ne da so zgolj statisti v tuji izvedbi. živimo v času, ki ima veliko značilnosti iz obdobja osamosvajanja Slovenije. Takrat je bil čas, ki je bil izrazito naklonjen spremembam. Kdor ga je razumel in izvedel  ustrezna dejanja, je bil nagrajen. Kdor je zamudil, pa ima težave – kar dobro vedo Katalonci. Takrat je bil čas velikih političnih sprememb, čas ko so se oblikovale nove države, je danes čas velikih gospodarskih sprememb. Čas, ko se spreminjajo razmerja moči na gospodarskem področju, čas, ko se spreminjajo poslovni modeli, spreminja se tehnologija, tudi ekonomija in politika. Pa tudi to, kdo sprejema odločitve. Tisti, ki bo znal sedanjo situacijo izkoristiti, bo užival sadove še naslednja desetletja. Kdor bo ta čas oziroma priložnost zamudil, se bo še dolgo kesal.

Medtem ko se svet spreminja, mi v neproduktivnih polemikah izgubljamo čas
Problematično je tudi to, da imajo polemike preveč ideološkega naboja, namesto da bi se konstruktivno razpravljalo o tem, kako doseči visoko konkurenčnost. Ne smemo pozabiti, da je bila Slovenija močna samo takrat, ko je bila gospodarsko uspešna in ko smo kljub razlikam znali sodelovati, je spomnil Čirič in poudaril da se moramo ponovno naučiti sodelovati in da moramo zgraditi kulturo, ki bo zadržala, privabila, angažirala in navdihovala izjemen potencial naših sodržavljanov, s posebnim poudarkom na mladi populaciji. “Brez uresničitve teh dveh imperativov kmalu ne bomo več relevantni na zemljevidu Evrope, še manj pa na zemljevidu sveta,” je prepričan Čirič.

Naš cilj bi moral biti grajenje dinamične družbe
Pretirano obdavčenje po mnenju Čirića ni solidarnost, ampak to prizadeti vidijo kot krajo – kar ima seveda svoje posledice. Politika, ki se v tako solidarni in egalitarni družbi kot je slovenska, namesto na razvoj, osredotoča na razporejanje sredstev, z dobrimi nameni tlakuje pot v pekel. Naš cilj bi moral biti grajenje dinamične družbe – predpogoj za dinamično družbo in uspešen razvoj pa so vključenost, vzajemnost in tolerantnost – še posebej do preteklosti, meni Čirić. “Napake iz preteklosti ne smejo biti nepremostljiva ovira za uspeh v prihodnosti,” je izpostavil. Še en tak cilj bi po Čirićevem mnenju moral biti uvajanje gospodarske mentalitete v  vse družbene podsisteme. Vsi bi morali stremeti k temu, da so stvari narejene, da je delo dobro opravljeno, da nenehno iščemo še boljše rešitve in da te izboljšave tudi dejansko uvajamo.

Katere so lastnosti, ki nas bodo pripeljale do tega, kar si želimo?
Tretji cilj bi moral biti, da življenje na podeželju spet postane privilegij, policentrični razvoj je bil namreč dolgo časa naša primerjalna vrednost. Da bi izpolnili ta cilj, je najprej seveda treba izpolniti ustrezne predpogoje – kot so šole, internetne infrastrukturne povezave, delovanje javnih servisov na podeželju ter sprejeti davčno in drugo regulativo, ki bo v ruralnih okoljih spodbujala razvoj gospodarskih dejavnosti, še posebej tistih z visoko dodano vrednostjo. Določiti moramo tudi, kakšna so sprejemljiva obnašanja oziroma ravnanja, ki nas bodo pripeljala do želenega cilja. S tem, po besedah Čiriča, trčimo tudi ob vprašanje, kakšen je tipičen Slovenec. Pri tem igrata pomembno vlogo naša miselnosti in kultura – slednja se namreč vedno odraža skozi obnašanja. Nekoč je za Slovence veljalo, da smo priden, delaven in zanesljiv narod. Ali so to lastnosti, ki nas lahko pripeljejo do tega, kar si želimo? Treba bo najti ustrezen odgovor na to vprašanje. Priporočamo ogled celotnega Komentarja.

Sara Bertoncelj