“Očitno je Gregor Golobič naredil seznam,” je glede povabljenih na četrtkovo oddajo Tarča dejal premier Janez Janša, ko ga je voditeljica Odmevov Tanja Starič povprašala, čemu se ni odzval na povabilo. “V vaš studio sem prišel z Brda, kjer je bila prireditev obrtno-podjetniške zbornice, kjer so se podeljevale nagrade najuspešnejšim v gospodarstvu v času epidemije. Poleg tega ne vem, po kakšnih kriterijih vaši kolegi in kolegice vabijo v takšne oddaje parlamentarne stranke, ki imajo 26 poslancev, in predstavnike strank, za katere praktično še nihče nikoli ni slišal.”
Erika Žnidaršič je v sinočnjo Tarčo povabila Janeza Janšo, Zdravka Počivalška, Jerneja Vrtovca, Marjana Šarca in Zmaga Jelinčiča, kar seveda ni sporno, saj gre za vodje parlamentarnih političnih strank. Namesto da bi povabila še Tanjo Fajon, Alenko Bratušek, Franca Juršo in Luko Mesca, je ta v studiu raje gostila Roberta Goloba, Ivana Galeta in Uroša Macerla. Ker je Janša voditeljici Tanji Starič očital, da so pri Tarči vabili ljudi, za katere praktično nihče ni slišal, mu je ta v bran odgovorila, da so goste izbirali na podlagi raziskav javnega mnenja. “Po raziskavah javnega mnenja stranka Vesna ne sodi v ta izbor,” je na to pristavil Janša in dodal, da je očitno Gregor Golobič naredil seznam. Ker je Staričevo očitno odgovor razjezil, je Janšo povprašala, če ga je stranka Vesna motila. “Ni me motila stranka. Moti me odnos nacionalne televizije, nacionalne institucije, ki bi moral biti fer. Poleg tega obstajajo neka pravila,” je bil jasen Janša.
V nadaljevanju je Staričeva dejala, da večina opozicije sodeč po povedanem v Tarči ne pušča nobenega dvoma, da je Ukrajina tista, ki je v tem spopadu žrtev in da jo moramo podpreti. “So pa skeptični do te vaše poteze, torej do vašega potovanja v Kijev. Slišali smo, da če bi imeli iskreno željo, bi šli v Moskvo, tam se je treba dogovoriti za to, da bo premirje začelo veljati. In da gre za predvolilno potezo,” je dejala. Na to ji je Janša brez dlake na jeziku odgovoril, da je prebral že marsikaj, tako veliko neumnost pa sedaj prvič sliši.
“Mi ne podpiramo Moskve. Mi ne podpiramo agresije, mi podpiramo Ukrajino in kakršnakoli pogajanja, na katera bo Moskva pripravljena, se bodo začela takrat, ko bo jasno, da Putin z vojaško silo ne more doseči svojih ciljev v Ukrajini. Tisti, ki kriči, da so vsi enaki, da je treba doseči mir, da so vsi enako krivi za to agresijo, objektivno podpira Putina in agresijo,” je poudaril.
🇸🇮 Predsednik vlade @JJansaSDS v oddaji @TVOdmevi: Prebral sem marsikaj, tako veliko neumnost pa zdaj prvič slišim. 🤦♂️ pic.twitter.com/K7cn48s15s
— SDS (@strankaSDS) March 18, 2022
Ker je znano, da Putin zapira protestnike, ki nasprotujejo vojni, je Staričeva to izkoristila, da je na plano izpostavila primer frontamana protivladnih protestov Jaše Jenulla. Protestniki naj bi namreč pri nas za protestiranje dobivali zelo visoke kazni. “To ne drži. Če tako obveščate slovensko javnost, potem zavajate. Gospod Jenull je dobil položnico za plačilo varovanja nezakonitih shodov,” je dejal Janša in pojasnil, da če organiziraš shod, moraš poskrbeti za varovanje ter plačati varnostno službo. “Ko smo mi organizirali kakršenkoli shod, je bilo temu tako. Neprijavljene shode mora varovati policija, s tem pa nastajajo stroški in nepravično je, da te stroške pokrivajo davkoplačevalci.”
Očitno povedano Staričevi ni bilo všeč, saj je pripomnila, da Jenull ni bil uradni organizator, ker je bil neprijavljen shod. Janša je na to odgovoril, da je žalostno, da nacionalna televizija podpira nezakonitost. “Nismo nič rekli, kaj podpiramo. Samo vprašamo, ne,” je vidno razburjena pristavila voditeljica.
.@JJansaSDS: Če organiziraš shod, moraš poskrbeti za varovanje ter plačati varnostno službo. Ko smo mi organizirali kakršenkoli shod, je bilo temu tako. Neprijavljene shode mora varovati @policija_si, nastajajo stroški in nepravično je, da te stroške pokrivajo davkoplačevalci. pic.twitter.com/fhqYF0YSSC
— SDS (@strankaSDS) March 17, 2022
Janša je sicer v oddaji uvodoma spregovoril okrog obiska Ukrajine. Povedal je, da upa, da je obisk korak bližje k premirju. Predvsem pa je to po besedah Janše korak k temu, da povemo, da Ukrajine nismo odpisali. Povedal je, da jim je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zaupal, da so se Ukrajinci počutili zelo osamljeni in zapuščeni, ko so se še pred napadom Rusije pričeli iz Kijeva umikati številni diplomati, predstavniki mednarodnih organizacij in multinacionalk. “Ko sem to slišal, sem razumel, da so se počutili še bolj osamljeni kot mi, ko nas ni nihče obiskal v času vojne za Slovenijo,” je poudaril premier Janša.
“To, da jih je nekdo obiskal po vsem tem času, je bil za njih znak, da niso odpisani. Torej, da ne gre samo za neko podporo na daleč, ampak da nekdo verjame, da se bodo dejansko obranili in zmagali ter nato postavili na noge in postala država članica EU,” je glede obiska pojasnil Janša. Na vprašanje, ali so ob obisku imeli mandat Evropske unije ali so šli v imenu držav, ki jih predstavljajo, je Janša odgovoril, da so imeli vsi trije predsedniki vlad mandate vlad, ki jih zastopajo. “Imeli smo tudi širše pooblastilo kolegov,” je poudaril Janša. Povedal je, da je sicer predlog glede obiska ukrajinskega vodstva podal že pred srečanjem Evropskega sveta v Versaillesu. “Takrat zelo velikega navdušenja ni bilo,” je poudaril in dodal, da je na zasedanju veliko evropskih voditeljev predlog nato podprlo.
Diplomacijo imamo zato, da rešuje situacijo. Nimamo je za bankete
Janša je povedal, da je bil po vrnitvi iz Kijeva podan predlog, da EU pošlje nazaj diplomatskega predstavnika, saj sta tam trenutno le veleposlanika Vatikana in Poljske. “Če ves EU v diplomatskem korpusu nima nekoga, ki je vsaj toliko pogumen, kot je diplomat Vatikana, potem nismo vredni, da imamo diplomacijo,” je dejal Janša in dodal, da enako velja tudi za slovensko diplomacijo. “Diplomacijo imamo zato, da rešuje situacijo, da da možnost pogajanjem v času, ko potekajo spopadi. Nimamo je za bankete,” je bil jasen.
Na vprašanje, ali je bil obisk treh premierjev varnostno usklajen z Rusijo, je Janša odgovoril, da ni bil. Povedal je, da je predlagal, da bi tja potovali kot novinarji, ki so trenutno v Kijevu. Železniški promet namreč v vojnem času v glavnem deluje. Z njimi se vozijo tudi civilisti. “Predlagal sem, da o tem ne obveščamo nikogar in da opravimo resne pogovore in nato pozneje obvestimo. Odločitev evropskih kolegov je bila drugačna. EU je o tem obvestil Združene narode in oni so o tem obvestili tudi Rusijo. Oni so to vedeli in dejansko v tem času ni bilo napadov na središče Kijeva,” je povedal Janša. Dodal je, da so napadi na ukrajinsko prestolnico razmeroma redki in da Kijev ni obkoljen. “Kijev je napaden z vzhoda in zahoda, ampak te sile, ki napadajo Kijev, so prešibke, da bi ga zavzele. Ruska vojska Kijeva nikoli ne bo zavzela. Kijev je po številu prebivalstva večji od Slovenije.”
Janša poudarja, da je mogoče med agresijo Rusije na Ukrajino in agresijo JLA na Slovenijo najti številne primerjave. “Kar zadeva ideologijo, moralo, pripravljenost žrtvovati življenje za neki cilj v vojaškem spopadu, pa je zelo podobno kot v času, ko so napadli Slovenijo”. Po besedah Janše naborniki JLA podobno niso dobro vedeli, proti komu se borijo. Nekateri so namreč celo mislili, da se borijo proti Natu. “Podobno naj bi izjavljali naborniki ruske vojske, ki so ukrajinski vojni ujetniki. Menijo, da so v spopadu z agresorjem, z Natom, ne pa z bratskim narodom.” Po besedah Janše je mogoče na bojiščih zaznati nizko moralo, saj ruska vojska v preteklem tednu ni vidno napredovala. “Slika, ki so jo o lastni vojski slikali generali predsedniku Putinu, je bila verjetno zelo idealizirana,” je bil jasen.
Glede kraja srečanja je Janša povedal, da je to ob strogih varnostnih ukrepih potekalo v prvem nadstropju predsedniške palače. Okrog pogovorov glede konkretnejše dobave orožja je dejal, da je bilo to dogovorjeno že prej. Sicer pa so se premierji srečali tudi z ostalimi ministri glede predlogov mirovnega sporazuma. Dokler ne bo premirja, dokler orožje ne bo utihnilo, resnih pogajanj ne bo,” je prepričan Janša, ki je povedal, da so tri države, ki so tudi članice Nata, podprle predlog zaprtja zračnega prostora. Janša je prepričan, da se bo podpora temu predlogu še krepila. Pred začetkom agresije je bilo po besedah Janše mogoča zapora zračnega prostora, pri čemer bi Nato zagotavljal Ukrajini suverenost zraka nad njenim ozemljem. “Če bi nato Rusija napadla Ukrajino, bi ona napadla Nato, ne obratno. Da ni bilo pravne podlage za to, ne drži. Ukrajina je članica ZN-a in sama se lahko odloči, koga povabi za zaščito svojega neba, ne Rusija,” je pojasnil in dodal, da se Ukrajina sicer zavzema predvsem za članstvo v EU, članstvu v Natu pa se je odpovedala.
V oddaji je Janša spregovoril tudi glede dražitve energentov. Povedal je, da vlada naredila vse, kar je v nacionalni pristojnosti, da je ublažila energetsko draginjo. Zadnja položnico za elektriko je bila namreč bistveno manjša, ker so bile umaknjene mnoge dajatve. “Poleg tega smo že v času slovenskega vodenja Sveta Evropske unije lani jeseni začeli bitko za to, da Evropska komisija spremeni način za izračun oziroma formulo za izračun cene električne energije, ki je pravzaprav nerealno visoka, ker temelji na ceni plina. Prejšnji teden nam je v tej bitki uspelo dobiti soglasje vseh.”
🇸🇮 @JJansaSDS: Vlada je naredila, kar je v naši pristojnosti za blaženje energetske draginje. Položnice za električno energijo so v tem mesecu že nižje. pic.twitter.com/jakO2y521R
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 17, 2022
Janša je povedal, da je dobila Komisija naročilo, da do konca tega meseca popravi to formulo in da jo uveljavi najkasneje maja. Torej, da cena plina, ki predstavlja deset odstotkov energenta za proizvodnjo elektrike v Evropi, ne bo več tista, ki bo določala končno ceno elektrike. “Mislim, da smo tukaj naredili velik korak naprej. Kar pa se tiče cen nafte in zemeljskega plina, ki ga uporabljamo za ogrevanje, je dobra novica ta, da je v zadnjih dneh cena na svetovnih trgih začela padati tako pri nafti, ki je zdaj pod 100 dolarjev za sodček surove, kot pri plinu.” Minister Anže Logar je po Janševih besedah pred dnevi v Alžiru dosegel dogovor, po katerem lahko Slovenija že prej kot v letu dni dobi polno oskrbo s plinom: “Mislim, da bo sporazum podpisan v kratkem.”
Sara Kovač