Grožnje s smrtjo so postale stalnica, tako na slovenskih ulicah kot tudi v parlamentu. Mediji molčijo, tožilstvo miži na obe očesi, ukrepa nihče. A ko se predsednik vlade Janez Janša nedolžno pošali, se nad njega usuje val kritik, z vseh strani. Kako smo prišli do te točke, do stanja, ko v naši državi vladajo tako zavržna dvojna merila? Si res želimo, da nam vlada leva politična opcija, ki le napada, grozi ter destruktivno ravna v času, ko bi bilo državotvorno sodelovanje več kot dobrodošlo in bi takorekoč reševalo življenja. Na levici aktualno vlado označujejo za fašistično in pozivajo k dialogu – medtem ko sami dialog vztrajno zavračajo, totalitaristična nagnenja pa so lastna predvsem in zgolj njim.
“Kučan ni slab človek, ampak on je komunist. Če boste volili njega, bodo zopet vladali komunisti. In ko ne bodo vladali, dodajam, takrat bodo protestirali in pozivali k smrti tistih, ki vladajo, pa niso iz njihovih vrst,” so se glasile besede predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja, ki jih ima danes marsikdo za preroške. Kramberger je bil ljudski in preprost človek, ki narave nekdanjega predsednika Milana Kučana ni mogel prepoznati, prav tako kot ni mogel predvideti, da ga bodo kmalu za temi izrečenimi besedami tudi ubili. V času aktualne vlade, smo lahko vsak petek – pa tudi ob drugih priložnostih – opazovali napoved dobrotnika iz Negove. Vzkliki smrt janšizmu so postali skoraj že nekaj vsakdanjega, povsem normalnega, mediji in tožilstvo pa se za tovrstne grožnje sploh ne zmenijo. Protestiki in leva politična opcija vsepovprek in vsakogar zmerja s fašisti, a v resnici prav oni kažejo največ totalitarističnih nagnenj. Za njih je namreč edina možna oblast v Sloveniji leva. Vse kar ni levo, pa je treba preganjati, pa četudi s smrtnimi grožnjami in nenehnimi napadi – celo v času epidemije, ko bi bilo sodelovanje edino pravilno in nedvomno tudi precej bolj državotvorno.
Poslanka Levice Violeta Tomić je sredi hrama demokracije šla čez vse meje dobrega okusa (to sicer počne praktično ves čas) in predsednika vlade Janeza Janšo primerjala z romunskim komunističnim diktatorjem Nicolaijem Ceausescujem. Causescu, romunski komunistični diktator, je bil obsojen na hitrem sodišču in skupaj z ženo usmrčen na božič. Tomićeva je v Državnem zboru premierju torej javno zagrozila s smrtjo. “Janšo je treba ubit”, je nekako postala že povsem znormalizirana parola levičarjev, ki je prav nihče ne preganja ali obsodi. Si res želimo živeti v taki državi, pod vodstvom ljudi, ki demokratično izvoljenim predstavnikom grozijo s smrtjo? Si po ogledu spodnjega posnetka lahko kdo pri zdravi pameti resnično zaželi, da bi ti ljudje prevzeli oblast v Sloveniji? Res bi bil že skrajni čas, da bi tožilstvo tovrstne grožnje vzame resno in da osrednji mediji prenehajo podpirati tovrstno retoriko. Obstaja namreč verjetnost, da v nekem trenutku takšne besede preidejo tudi k dejanjem. Vsekakor bi morale pristojne institucije ukrepati, preden bo prepozno.
“In ko ne bodo vladali, dodajam, takrat bodo protestirali in pozivali k smrti tistih, ki vladajo, pa niso iz njihovih vrst.”
Ivan Kramberger, 1992 (nekaj mesecev preden so ga umorili) pic.twitter.com/RKFoye0K5W— Janez Janša (@JJansaSDS) February 14, 2021
Tako hudo, kot bo zdaj šlo slovenskemu narodu, mu ni šlo še nikoli,” je tudi napovedal Kramberger, ko je ljudi opozarjal, da hočejo komunisti nad Slovenci še naprej obdržati svoj monopol. “Držijo se jih kot pijanec plota,” je pripomnil in s tem ciljal na stolčke komunistov v Sloveniji. So tudi te Krambergerjeve besede preroške in opisujejo razmere, če bi bila aktualni vladi izglasovana konstruktivna nezaupnica, oblast pa bi prevzela koalicija KUL s Karlom Erjavcem na čelu? Upajmo, da ne.
Sara Bertoncelj