[Video] Proračun ima številne pomanjkljivosti – težave na področju zdravstva in demografije ter napovedana globalna recesija niso prioriteta Šarčeve vlade

Datum:

Obeti obeh bodočih sprejetih proračunov za leti 2020 in 2021 so zelo slabi, saj je celotni državni svet zavrnil predlog obeh proračunov. “Vsekakor je to presenečenje. Dejstvo je, da ima ta proračun številne pomanjkljivosti predvsem vsebinske narave,” se je odzval poslanec Slovenske demokratske stranke dr. Andrej Šircelj. Proračunu se obetajo težave na področju zdravstva in demografije ter ob napovedani bodoči globalni recesiji. Slabo napoved za vlado Marjana Šarca pa predstavlja tudi katastrofalno črpanje evropskih sredstev, saj smo popolnoma na začelju lestvice članic Evropske unije.

Pred poslanci državnega zbora je odločanje o proračunih v letih 2020 in 2021. Vendar obeti niso dobri. Popolno zavrnitev brez enega glasu za so izglasovali državni svetniki v državnem svetu. Svoje pomisleke je izrazil tudi fiskalni svet, ki največjo nevarnost vidi v sprejetju bodočih zakonov. Predvsem zakon Levice o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi lahko pustil globoke posledice v javni blagajni. Napoved prihajajoče gospodarske recesije pa je še dodatni žebelj v krsto vlade Marjana Šarca. “Vsekakor je to presenečenje. Dejstvo je, da ima ta proračun številne pomanjkljivosti,” se je odzval poslanec Slovenske demokratske stranke dr. Andrej Šircelj.

Slovenska demokratska stranka je predlagala veliko nujnih amandmajev na področju infrastrukture, izobraževanja, za saniranje nesreč in upokojence. “Predlagamo povečanje sredstev v infrastrukturo, povečanje sredstev, da bomo lažje sanirali naravne nesreče, povečanje sredstev za vzgojo, izobraževanje. šolstvo. Več sredstev na področju izobraževanja, tudi za izgradnjo infrastrukture, se pravi telovadnic. Izboljšave na področju prostorov, kjer se učenci in dijaki učijo. Povečanje sredstev na območjih, kjer se težje živi, kot je območje Haloz, vendar žal predlogi niso bili sprejeti,” je prizadevanje za boljše življenje Slovenk in Slovencev navedel Andrej Šircelj. “Ob tem se tudi v državnem svetu, po miselnosti in strategiji, zavzemajo za podobne ukrepe kot SDS. V državnem svetu so izrazili podobne želje: več za domove, ceste, šport. Predlogi gredo v isto smer, v korist ljudi. V to, da bodo ljudje imeli večjo kvaliteto življenja.”

Proračun zelo škodljiv za občine, niti ni opaziti nobenih izboljšav na področju zdravstva
Andrej Šircelj je izpostavil kar nekaj pomanjkljivosti v predlogih proračunov za leti 202o in 2021. Največje pomanjkanje je opaženo na področju skrbi za lokalno samoupravo. “Prvo je, da občinam ni zagotovila tistega denarja, ki je nujno potreben in je v skladu s tem, da občine normalno delujejo. Mi vemo, da občani in občanke svoje interese uresničujejo v lokalni skupnosti.” Težavo predstavlja popolna neaktivnost na področju demografske politike in nove reforme pokojninskega sistema. “Drugo pa je, da je ta proračun tvegan, ker vlada ni postorila tistega, da bi takšna tveganja odpravila ali vsaj omilila. Tukaj ne upošteva demografskih značilnosti, z drugimi besedami, prebivalstvo v Sloveniji se stara. Treba je narediti nujne spremembe na področju pokojninske zakonodaje. Tisto, kar se sedaj dela, je premalo, da bi pokojninski sistem obdržal stabilnost. Na področju zdravstva ni zaznati nekih odločnih korakov. Tukaj je zaznati objektivna tveganja, na katera vlada ne misli oziroma jih ne upošteva. Breme pokojninskega sistema se prelaga na poznejše obdobje. Enostavno, kar lahko rečem, da to ni primerno. Zato je še to neko dodatno tveganje, ne nazadnje lahko potem nekdo nekaj pričakuje, da se bo nekaj zgodilo,” opozarja na prihajajočo nevarnost Šircelj.

Negativni učinki sprejetja proračuna
Glede na napovedi pa se obetajo tudi negativni učinki sprejetja bodočega proračuna. Država, namesto da bi se ukvarjala z resnimi posledicami, raje lovi državljane, ki pomagajo prijatelju ali sosedu pri opravljanju domačih del. “Glede tega ocenjujem, da proračun ni popoln. Ta proračun upošteva nekatere ugodne finančne trende pri reformi trga dela, na drugi strani pa ne upošteva manj prihodkov iz naslova dohodnine. Ta manko 70 milijonov naj bi nadomestili z večjim angažmajem Finančne uprave RS, kar pa je precej nerealno. To Furs že izvaja z obdavčitvijo medsosedske pomoči; vsi poznamo tisti primer, ko je državljan plačal kazen 1.000 evrov, ker je pomagal sosedu.”

Marjanca Scheicher in Andrej Šircelj (Nova24tv)
Marjanca Scheicher in Andrej Šircelj (Nova24TV)

Kje je opažena 2,5 milijarde evrov dodatnih prihodkov v letih 2014-2018?
V preteklosti se je v finančnih slikah ustvarilo za 2,5 milijarde evrov dodatnih prihodkov. Vendar večina državljanov tega ne občuti. “Obdobje od leta 2014, govorimo o 2,5 milijarde evrov več. Javni dolg relativno visok. Govorimo okrog 30 milijard. Ne znižuje se, znižuje se v odstotkih, ker se povečuje bruto družbeni proizvod. Ta denar gre predvsem v porabo. Gre precej v povečevanje javnega sektorja, od zaposlitev do povečanja plač, ki jih je deležen javni sektor. Ampak to za nek preboj, nek investicijski preboj, da bi Slovenija postala moderna konkurenčna družba … Živi se bolj iz rok v usta, tisto, kar je nekaj več prihodkov, se sproti potroši. Vendar brez tega, da bi se ustvarila dodana vrednost,” zaključuje Šircelj.

Slovenija bi lahko postala inovativna in tehnološko razvita država; proračun ne rešuje aktualnih težav, poudarja Šircelj
Slovenija ima odlične pogoje, da bi postala inovativna in tehnološko razvita država. Vendar vlada Marjana Šarca enostavno ne prepozna tega potenciala. “Mi govorimo danes o tehnoloških revolucijah v svetu, o tem, da bi morala Slovenija postati inventivna in inovativna družba. Tukaj so številna področja, ki bi se lahko spodbudila, da bi se v Sloveniji ustvarila višja dodana vrednost, ustvarjalo več. Dohodki s tega naslova bi bili višji. Tega proračuna za leti 2020 in 2021 ne dajeta in niti ne dajeta možnosti, da bi ljudje v okviru tega to naredili. Proračun je strateški dokument, ki naj bi pokazal, kam naj bi država šla. Vendar, druga zadeva je, ali dejansko proračun to kaže. Proračun daje to pot, da bi država nekam šla. Ta proračun tega ne daje. Ne rešuje težav. Ne daje usmeritev, kje bo Slovenija, na katerih gospodarskih področjih bo dobilo dodano vrednost. S tega zornega kota je ta proračun prazen,” kritično ocenjuje Šircelj.

Andrej Šircelj (Nova24tv)
Andrej Šircelj (Nova24TV)

Namesto zidanja domov za starejše občane Šarčeva vlada deli socialne bonbončke
V oddaji Tema dneva z voditeljico Marjanco Scheicher sta se dotaknila tudi področja sociale in gradnje domov za upokojence. “Znano je, da če imamo večjo zaposlenost ter s tem manjšo brezposelnost, so socialni transferji manjši. Po drugi strani moramo gledati tudi, da je razmerje med minimalno plačo in socialnimi transferji primerno, vendar primerno v tem smislu, da se ljudem splača delati. Kar z drugimi besedami pomeni, da je plača višja, kot so socialni transferji. Žal ta proračun na obeh področij tega ne kaže. Po eni strani nezmanjšanje socialnih transferjev, po drugi strani pa opozarjajo ekonomisti in drugi strokovnjaki, da je razlika med minimalno plačo in socialnimi prejemki premajhna. Tole ni v redu. Sama vlada je povedala, da je 90 odstotkov proračuna določenega. Vendar to gre dejansko v potrošnjo, v povečanje administrativnih stroškov, gre v povečanje javnega sektorja. Sam javni sektor ustvari premalo, da bi lahko državo potegnil v konkurenčno tekmo in s tem v konkurenčne zmage.”

Katastrofalno slovensko črpanje evropskih sredstev se ne spremeni
Zelo slabo se Slovenija odziva pri črpanju evropskih sredstev, saj smo se glede tega znova znašli na začelju lestvice držav Evropske unije, smo med najslabšimi članicami v EU. “Ne koristimo denarja, ki nam je na razpolago. Ne koristimo tistega, kar imamo na pladnju. Tega ne bomo naredili niti v naslednjih dveh letih. Dejansko bodo ta sredstva izgubljena. Tukaj se kaže to, da ta vlada ni najbolj operativna, ne zagotavlja vseh podlag, glede katerih bi lahko dobili ta evropska sredstva. Tukaj jaz ne morem biti optimist glede tega,” zaskrbljeno ocenjuje delo Marjana Šarca na področju črpanja evropskih sredstev Andrej Šircelj. V svojem mnenju pa je fiskalni svet že opozoril, da bo glede na znane podatke morala vlada Marjana Šarca v kratkem narediti rebalans proračuna. “Če je to mnenje fiskalnega sveta, potem je treba to dejansko upoštevati,” zaključuje svoje izčrpno mnenje glede prihajajočih proračunov v letih 2020 in 2021 poslanec Slovenske demokratske stranke dr. Andrej Šircelj.

Luka Perš

 

 

 

Sorodno

Zadnji prispevki

Grčijo sta v razmiku minute stresla dva močnejša potresa

Danes zjutraj sta Grčijo prizadela dva močna potresa, močnejša...

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...