fbpx

[Video] Prva Janševa vlada je 27. januar razglasila za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta; v taborišče Auschwitz je bilo pripeljanih tudi preko dva tisoč zapornikov iz Slovenije

Foto: STA

27. januar je mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta, ko so med drugo svetovno vojno Hitlerjevi nacisti v koncentracijskih taboriščih usmrtili okoli šest milijonov Judov. Na današnji dan pred 77 leti so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz blizu Krakova na južnem Poljskem. Med aprilom 1940 in med decembrom 1944 je tam tragično umrlo okoli 1,5 milijona Judov, pa tudi več tisoč Sintov, Romov in Poljakov. V to taborišče je bilo pripeljanih tudi preko dva tisoč zapornikov iz Slovenije. Ko so 27. januarja zavezniški vojaki osvobodili Auschwitz, so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov, med njimi je bilo tudi 21 Slovenk. Okoli 58 tisoč taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na “pohod smrti”, kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev. Judovska skupnost na Slovenskem je bila med holokavstom povsem uničena.

Osrednja slovesnost ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Sloveniji je potekala že v sredo, poroča STA. Osrednji govornik predsednik republike Borut Pahor je v govoru pozval, da si za zavarovanje pridobitve miru, varnosti, strpnosti in sožitja vsak dan, kot posamezniki in kot skupnosti, doma in v mednarodni skupnosti, prizadevamo za tri kulture: spominjanja, dialoga in mirnega reševanja vseh sporov. Vodja slovenske delegacije pri Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA) Marko Rakovec je medtem sporočil, da je naša skupna odgovornost, da se zoperstavimo vsem poskusom zanikanja ali izkrivljanja grozot holokavsta. Po njegovih besedah je spominjanje na te tragične dogodke pomembno zato, da se ne bi nikoli več ponovili. Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je poudaril pomen skrbi za človekove pravice, ohranjanje spomina in aktivnega preprečevanje zametkov, ki lahko pripeljejo do genocida ali drugih zločinov proti človeštvu. V spomin na žrtve holokavsta bodo  drevi zagorele luči na pročelju parlamenta. Državni zbor se je pridružil projektu Svetovnega judovskega kongresa in Unesca #WeRemember oziroma #Spominjamose, ki poteka že cel teden.

V Sloveniji je vojno preživelo kakih dvesto Judov. Občini v Murski Soboti in Lendavi nista bili obnovljeni in šele leta 1954 je nekaj posameznikov, katerih del je bil iz Prekmurja, osnovalo Jevrejsko občino v Ljubljani s podružnicami v Mariboru, Murski Soboti in Lendavi. Istega leta je bila iz partiji znanih razlogov porušena sinagoga v Murski Soboti in danes tam stoji tako imenovani Židovski blok. Tudi tamkajšnje pokopališče je bilo razdejano in so danes od njega ostali le še drobci. Enako velja za pokopališče v Beltincih. Sinagoga v Lendavi je danes muzej, kar velja tudi za zgledno urejeno pokopališče. Judovsko pokopališče v Ljubljani je bilo v šestdesetih letih premeščeno na današnjo lokacijo in ljubljanska občina je imela v celi Sloveniji tik pred slovensko osamosvojitvijo okoli 90 članov. Takrat se je na popisu za Jude po veri izreklo 199 državljanov Slovenije. Število Judov v Sloveniji bi lahko ocenili na okoli 400, po delnem poreklu pa bi lahko prišli tudi do številke tisoč ali dva tisoč, je pred leti zapisal dr. Klemen Jelinčič Boeta v delu svojega besedila, ki je namenjen tudi pouku zgodovine o holokavstu.

Judovska skupnost na Slovenskem je bila med holokavstom povsem uničena
Zgodovina holokavsta na Slovenskem kaže velike regionalne razlike, ki pa jih je mogoče pravilno razložiti samo kot sestavni del zapletenega procesa, ki je končno pripeljal do genocida nad judovskim prebivalstvom Evrope. Izključevanje Judov iz družbenega in gospodarskega življenja je bilo po letu 1933 najprej omejeno na Nemčijo, s širjenjem nacistične oblasti pa se je po letu 1938 postopoma razširilo še na ostale evropske države. Nacistična Nemčija se je nezaželenih Judov najprej hotela znebiti s prisilo emigracijo. Tako so tudi v Jugoslavijo in s tem v Slovenijo začeli prihajati judovski begunci. Po porazu Jugoslavije v aprilski vojni leta 1941 je Nemčija okupirala Spodnjo Štajersko in Gorenjsko, Italija Ljubljansko pokrajino in Madžarska Prekmurje. Večina Judov je pred nemškimi oblastmi pobegnila v Ljubljano, ostali pa so bili poleti 1941 izgnani v Srbijo in na Hrvaško. Italijanske oblasti so Jude iz Ljubljane internirale v Italijo. Do začetka leta 1942 se je selektivno pobijanje Judov na vzhodu in med drugim tudi v Srbiji razraslo v sistematično množično pobijanje celotnega judovskega prebivalstva v Evropi. Po nemški zasedbi osrednje in severne Italije ter Ljubljanske pokrajine so po letu 1943 v koncentracijska taborišča začeli pošiljati tudi tamkajšnje Jude. Leta 1944 je holokavst dosegel še madžarske in s tem tudi prekmurske Jude, je zapisal dr. Andrej Pančur ter pojasnil, da je bila judovska skupnost na Slovenskem je bila med holokavstom povsem uničena.

Sonja Vrščaj, Slovenka, ki je preživela Auschwitz. (Foto: STA)

Dr. Marta Verginella pa je pojasnila, da tega, kar se je zgodilo z judovskim prebivalstvom v času vojne v Nemčiji in drugod po Evropi, ne moremo razumeti, če pojava ne povežemo s predvojnim stopnjevanjem nestrpnosti do judovskega prebivalstva, z nacističnimi izgredi in in s postopno segregacijo judovskega prebivalstva. Nacistični zakoni iz leta 1933 so postali temelj za nadaljnjo izločitev judovskega prebivalstva iz posameznih delov nemške družbe, njegovo getoizacijo in deportacijo v uničevalna taborišča, ki so po letu 1941 začela delovati na zasedenih območjih Poljske. Prehod od selektivne k sistematični usmrtitvi se je dogodil po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, ko so žrtve nacističnega nasilja postale vse kategorije judovskega prebivalstva, tako odrasli kot otroci, moški in ženske, zdravi in bolni.

Taborišče smrti Auschwitz (Foto: EPA)

Na začetku zamišljena kot dodatek knjižici Dežela senc, spomin na uničenje judovske skupnosti Prekmurja, namenjena osnovnošolkam in osnovnošolcem ter srednješolkam in srednješolcem, je pred leti nastala tudi razprava v okviru mednarodnega projekta “Zamolčani holokavst: spomin na deportacijo prekmurskih Judov”. “Ob predstavitvi vzrokov in razkrinkanja krivcev za najhujši pogrom v človeški zgodovini skušam opozoriti na odmev militantnega antisemitizma zunaj Nemčije. Ne nazadnje tudi zato, ker so prve žrtve med prekmurskimi Judi končale v ustaškem Jasenovcu in ne v nacističnem Auschwitzu. Skratka, kadar koli govorimo o holokavstu, moramo ob osrednjih akterjih ‘končne rešitve’ judovskega vprašanja pomisliti tudi na njihove posnemovalce na okupiranih območjih širom Evrope,” je zapisal dr.  Oto Luthar v besedilu Po robovih spomina.

Igor Vojtic, podpredsednik Judovske skupnosti Slovenije, je izpostavil, da se zgodovina  nikoli ne ponavlja na enak način in dodal, da se sovraštvo do Judov danes v Sloveniji prikriva na zvit način. Po njegovih besedah gre za nerazumno sovraštvo do Izraela, predvsem politične levice – kar je razvidno tudi iz nekaterih javnih objav Mladega foruma SD. Enako je razvidno tudi iz prepovedi obrednega zakola, kar je bila odločitev Ustavnega sodišča ter iz zlorabe spomina na holokavst, za notranje politično obračunavanje z nasprotniki. “Ignoriranje Judov se izkazuje z 20-letnim izogibanjem restituciji po vojni ukradenega premoženja,” je še poudaril Vojtic – ter s temi besedami imel v mislih stavbo na Levstikovi in izmikanje sporazumu o nadomestilu.

Naj se nikoli ne ponovi
“Danes se spominjamo žrtev holokavsta. Z ohranjanjem spomina na enega najhujših genocidov v zgodovini, strpnostjo in varovanjem temeljnih človekovih pravic bomo izpolnili našo obvezo in dolžnost, da se takšne grozote ne bi nikdar več ponovile,” so zapisali na ministrstvu za pravosodje, minister za javno upravo Boštjan Koritnik pa je zapisal, da se danes spomnimo na vse tiste, ki so izgubili življenje v enem najhujših genocidov naše zgodovine, in tiste, ki so v takratnem času pomagali reševati življenja. Zunanji minister dr. Anže Logar je sporočil, da ob mednarodnem dnevu spomina na holokavst ministrstvo v okviru mednarodne spominske kampanje #NotOnMyWatch prižiga svečko v spomin na vse žrtve koncentracijskih in uničevalnih taborišč. Obvestil je tudi, da so dogodki, izobraževanja in spominjanja v Sloveniji  dostopni na tej povezavi. Vlada RS pa je zapisala, da se ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta spominjamo vseh žrtev enega najhujših genocidov v zgodovini. Spominjamo se tudi pravičnikov in drugih, ki so pomagali reševati življenja v času tega tragičnega zgodovinskega obdobja. “Naj se nikoli ne ponovi,” so poudarili. V Sloveniji mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta obeležujemo od leta 2008, ko je vlada Janeza Janše 27. januar tudi uradno razglasila za nacionalni dan spomina na holokavst. Stranka SDS je spomnila, da je v nacističnih taboriščih ugasnilo 2,7 milijona nedolžnih žrtev in dodali, naj se zločin proti človeštvu ne ponovi nikoli več. V imenu predsednika vlade je bil na judovskem pokopališču v Ljubljani na Žalah danes v spomin žrtvam holokavsta položen spominski venec. Spominsko položitev venca je spremljala častna straža Slovenske vojske, so zapisali na vladni spletni strani.

Sara Bertoncelj