fbpx

[Video] Romskemu izživljanju nad prebivalci Šentjerneja ni videti konca

posnetek zaslona

“Poglejte, od teh Romov, od tristo Romov niti en ne dela. Noben ni zaposlen. Če se spomnim štirideset let nazaj, je bila polovica Romov zaposlenih in to so bili zelo dobri delavci. Ni nobenega problema z Romi, so inteligentni in marsikateri si tudi želijo delati. In poglejte, samo Revoz potrebuje tristo delavcev in ogromno bi jih lahko dobilo posel tam, ampak je napačna socialna politika, ker je več podpore kot pa v službi,” je pred časom za portal Moja Dolenjska razkril šentjernejski župan Radko Luzar. 

Neimenovani vir nas je opozoril na odprt Facebookov profil Roma Davida Jurkoviča. Na javno objavljenih videoposnetkih lahko vidimo nočno rojstnodnevno veseljačenje v Šentjerneju na Dolenjskem. Mlad Rom je za svoj 18. rojstni dan v dar prejel nov avtomobil znamke Audi. Brezskrbno popivanje ob balkanskih melodijah traja pozno v noč, zatem sledi še nekajminutni ognjemet, o policiji pa navkljub kaljenju nočnega reda in miru ne duha ne sluha. Kot se zdi, je od socialne podpore lepo živeti. Naš vir pravi, da je zabava potekala v ponedeljek zvečer, ker se naslednji dan tako ali tako ni nikomur mudilo v službo. In tudi korona ukrepov nihče ni spoštoval.

O “zapostavljenih” manjšinah, ki uživajo pravno nedotakljivost in živijo lagodno življenje na račun davkoplačevalcev, smo se pogovarjali s poslancem SNS Zmagom Jelinčičem Plemenitim: “Menim, da v zvezi s tem največ profitirajo nevladne organizacije, ki ščitijo ekscesne skupine in na njihov račun dobivajo finančna sredstva od države, navkljub temu, da so to “nevladne” organizacije.” Človek bi pričakoval, da “nevladna” organizacija ne more od vlade, torej od države prejeti sredstev za svoje delovanje, ampak bi ga morala prejemati denimo z donacijami, prodajanjem česa itd. Skratka na nek drug način. Kot je znano, v nekaterih slovenskih občinah prihaja do nenehnih težav, povezanih z romskim prebivalstvom, a se področja kljub temu ne uredi.

Kot še meni Jelinčič Plemeniti, temu botruje dejstvo, da župani računajo na glasove Romov na lokalnih volitvah. “Cigan je pa Cigan. On bo šel tja, kjer bo kaj dobil. Ko “ciganski poglavar” prejme kakšno stvar, v skladu s tem poda ukaz kako morajo ostali volit.” Zato večina teh politikov rajši “poklekne”, običajni ljudje pa si ne upajo nasprotovati. In tudi če policija odreagira, sodišče Rome izpusti na prostost in jih ne sankcionira. Sedaj pa se tudi med policisti opaža, da si zaradi svojih nizkih plač ne želijo tvegati, zlasti zato, ker se pogosto zgodi, da tudi policijski načelnik ne stopi v bran svojemu podrejenemu policistu, ampak brani neka načela “ljudskih pravic”. V nekdanji skupni državi pa je bilo povsem drugače: najprej je milica vstopila v neko romsko naselje, zunanji obroč pa je varovala vojska. “In ko je policija vstopila v cigansko naselje so “tolkli levo in desno”.

Niso vprašali, “kdo je”. In posledično ni bilo težav.” Če so prišli Romi iz drugih delov Jugoslavije, jih je policija dala na vlak in vrnila v rodni kraj, pred tem pa še pacificirala z gumijevkami. Če bi se danes zgodilo kaj podobnega, bi policaj odšel sedet, ker ga ne bi obdolžili le zlorabe policijskih pooblastil, ampak tudi kršenja človekovih pravic, rasne segregacije itd. “In Evropska unija bi ploskala.” Na Slovaškem so Rome posebej ogradili, podobno naj bi ravnali tudi na jugu Italije, čeprav je EU krajši čas protestirala. Takšno stanje kot ga imamo v Sloveniji pa z gotovostjo ne bo trajalo v nedogled. Ljudje imajo dovolj tega, da so določeni pripadniki “manjšin” oproščeni tudi tedaj, ko zagrešijo hujša kazniva dejanja. Celo tožilci občasno ne opravijo svojega dela, kot bi se od njih pričakovalo. Pred leti je nek Rom celo streljal na policijsko postajo pa si uradne osebe niso upale ukrepati, ker bi bila krivda na njihovi strani, v primeru, če bi vrnili ogenj.

Da so v Šentjerneju z Romi pogosto težave, ni skrivnost. Tamkajšnji župan Radko Luzar je za portal Moja Dolenjska leta 2017 zadeve opisal sledeče: “Poglejte, od teh Romov, od tristo Romov niti en ne dela. Noben ni zaposlen. Če se spomnim štirideset let nazaj, je bila polovica Romov zaposlenih in to so bili zelo dobri delavci.” Kot še navaja ni nobenih težav z Romi, so pametni in marsikateri med njimi si tudi želi v službo. Samo podjetje Revoz naj bi iskal tristo sodelavcev in večje število bi se jih lahko zaposlilo prav tam. Težava pa je v zgrešeni socialni politiki, saj je višja socialna podpora kot pa zaslužek v službi. Razmere so slabše. Problematično je to, da Romi prejemajo podporo v obliki denarja in ravno to je tisto, kar je po njegovem prepričanju zgrešeno … “Naj povem, da v teh naseljih vladajo “kapoti” teh naselij, ki ves ta denar več ali manj kanalizirajo na svojih računih.” Slednji posedujejo ogromno finančnih sredstev na svojih bančnih računih. Imajo razkošna vozila. Obstajajo pa tudi lačni Romi. In nič ne  se ne ukrene, čeprav za to vsi vedo, tudi center za socialno delo. 

Šokantne izpovedi glede terorja romskih otrok nad slovenskimi, so pred mesecem pridobili na portalu NTA: “Brazilci” otroke izsiljujejo za denar, jim uničujejo njihove šolske potrebščine. To še ni najhujše, v enem od tretjih razredov imajo celo trojico, ki je pred kratkim enemu učencu tiščala glavo v WC in spuščala vodo.” Kot je še navedeno so nekomu drugemu preko glave poveznili polivinilasto vrečko, ga dušili in se ob tem neizmerno zabavali. Spet nekomu drugemu so pristavili rezilo noža na vrat. Pogosto prihaja tudi do porivanja sošolcev po stopnišču. Enkrat so celo poskusili poriniti učence skozi okno, sicer neuspešno. Najbolj obskurna zadeva pa je bila, da so deklici na telesu razrezali oblačila. “Otroci so pod tako velikim stresom in strahom, da staršem za dogajanje v šoli ne upajo povedati, dokler to ne pride tako daleč, da ga starši opazijo sami na podlagi drugačnega vedenja njihovih otrok.”

Sara Kovač