Poslanec SDS Žan Mahnič je na novinarski konferenci spregovoril o zahtevi za sklic nujne seje odbora za obrambo, na kateri bi obravnavali odgovornost predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana in drugih pri razoroževanju Teritorialne obrambe leta 1990. V ta namen bi ustanovili tudi preiskovalno komisijo.
Potem ko so bile v Sloveniji izvedene prve večstrankarske volitve in je Demosova vlada prevzela oblast, je bilo jasno, da bo Demos naredil vse, da bi izpeljal svojo glavno točko programa – osamosvojitev Slovenije, je pojasnil Žan Mahnič. “V dneh od 15. do 19. maja 1990 pa je potekala razorožitev takratne Teritorialne obrambe (TO), ki se je zgodila zato, da Slovenke in Slovenci ne bi mogli z orožjem zavarovati te odločitve, v kolikor bi prišlo do uresničitve te točke Demosovega programa, ki je bila izglasovana na plebiscitu,” je dodal poslanec SDS .
Predsedstvo ni preklicalo ukaza o razoroževanju TO
Poslanec Mahnič je izpostavil, da je Slovenija v letu 1990 razpolagala z orožjem za 100.000 ljudi, po celi Sloveniji pa je bilo po ukazu odvzetega 80 % orožja Teritorialne obrambe. “Takratno predsedstvo glede na to, da ni bilo vlade, ni storilo nič, da bi preklicalo ukaz o razoroževanju TO, za kar bi moral poskrbet takratni predsednik predsedstva Milan Kučan, ki se je kasneje sprenevedal, da za to ni vedel,” je pojasnil.
Zavlačevanje in sprenevedanje
Dodal je, da “dokumenti, ki obstajajo in bodo tudi priloženi zahtevi za sklic seje, jasno dokazujejo, da so vsi občinski štabi predsedstvo in predsednika Kučana obveščali že od 15. maja 1990 naprej, da poteka razoroževanje TO in da je bil Kučan z ukazom generala Hočevarja o razorožitvi 15. maja tudi seznanjen.” Mahnič je ob tem tudi povedal, da Kučan kljub vedenju “ni preklical ukaza o razorožitvi niti ni naročil občinskim štabom, naj orožja ne predajo, vse dokler ni 17. maja dolžnosti prevzela Demosova vlada. Ko so častniki TO z vseh strani pritiskali na predsedstvo z zahtevami, da se razoroževanje zaustavi, se je to zgodilo 18. maja, pa še to na način, da se je s tem zavlačevalo,” je pojasnil poslanec SDS.
Odreditev komisije lahko zahteva 30 poslank in poslancev
Odreditev preiskovalne komisije lahko zahteva 30 poslank in poslancev, kar pomeni, da se v takšnem primeru komisija mora ustanoviti, lahko pa se ustanovitev komisije predlaga tudi kot točka dnevnega reda na seji Državnega zbora, o čemer ta potem glasuje.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je Kučana sicer že ovadilo zaradi veleizdaje. V ovadbi mu očitajo, da je kot predsednik predsedstva maja 1990 zagrešil veleizdajo, sabotažo in pomoč pri njej, ker ni preprečil razorožitve TO.
N. K.