fbpx

[VIDEO] Gorazd Pučnik o manj znanih podrobnostih iz življenja svojega očeta Jožeta Pučnika

Gorazd Pučnik, sin Jožeta Pučnika (foto: Nova24TV).

Dr. Jože Pučnik je bil Človek z veliko začetnico. V svoji poštenosti in srčnosti nad domovino nikoli ni obupal, tudi takrat ne, ko je bilo najbolj hudo in temno. Boril se je za svojo, našo domovino, za demokracijo, svobodo in uspelo mu je.

Tudi v letu 2016 imajo znamenite Pučnikove besedeJugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo” še vedno močan pomen. Slovenija se je osamosvojila, na miselno osvoboditev pa očitno še čakamo. Mi imamo iluzijo, da je demokracija nekaj lagodnega in lepega. To sploh ni res,” pravi sin Jožeta Pučnika Gorazd Pučnik in dodaja: Mi iščemo rešitve vsi skupaj in pri tem hočemo nekaj dodati. A če gremo samo v enih ideologijah, ki nimajo smisla, potem se dogaja, da to plačaš in zgubiš.” In ravno to se v Sloveniji po četrt stoletja dogaja.

Jože Pučnik: Moramo se zavedati tega, da vsi tisti, ki danes ploskajo samostojni slovenski državi, niso bili udeleženi pri njeni graditvi. Meni ni do tega, da bi na veliko pogrevali vse, kar je bilo. Samo, če hočemo naprej, se moramo zavedati tega, kakšne napake smo mi v preteklosti delali, kakšne napake so v preteklosti delali drugi.”

Celotno oddajo si lahko pogledate na spodnji povezavi.

Dr. Jože Pučnik ni bil samo vaš oče, ampak je s svojim delovanjem postal oče slovenskega naroda. Kako se ga spominjate? Kako se spominjate trenutkov, ki ste jih preživeli z njim?
To so zelo prijetni spomini, ker je bil zelo duhovit. Bil je zelo dober govornik, zelo točen. Njegova značilnost, ki ga je zaznamovala, je bila ta, da smo vedno o nečem govorili, kar je bilo pomembno, ampak to sploh ni bilo težko. To je bila ena zelo luštna šola.

Oba sva želela biti precej skupaj in prav zaradi tega sva bila dosti sama. Meni je bilo zelo prijetno, kako je stalno ponavljal iste stvari. Pri nas doma si poslušal določene stvari tudi, ko si imel 10 let. Te njegove misli so se naenkrat vedno bolj približevale in vedno več ljudi jih je sprejemalo kot nekaj resničnega in smiselnega.

Jože Pučnik (foto: Twitter).

Jože Pučnik (foto: Twitter).

Ko je pripovedoval, kako mu je nekoč pomemben človek v tistem obdobju rekel, ‘ampak vi nimate prav, če bi bilo to tako, bi bilo to strašno’ in se je smejal – ‘Kaj! Če je nekaj strašno, potem ne more biti’. Meni je bilo v veliko šolo in izredno doživetje, kako je nekdo, ki je bil obravnavan kot cepec, imel na koncu prav. To je nekaj neponovljivega.

Kako je očetovo udejstvovanje na družbeno političnem parketu vplivalo na vas, na vašo družino? Kot je nekoč dejal Jože Pučnik, so bili to vendarle nevarni časi.
Kako se je Jože Pučnik obnašal med tistim obdobjem leta 1991 in prej, mene sploh ni presenetilo, ker je bil že treniran, zaradi zapora in vsega tistega, kar je že prej doživel. Me ne preseneča njegova doslednost. Nekateri so ga ocenjevali in še sedaj ga opisujejo kot zelo premočrtnega s prizvokom ekstremista, medtem ko sploh ni šlo za nek ekstremizem, saj je on čutil, da nimamo časa in da je bilo z osamosvojitvijo treba opraviti hitro.

Da ti politik odgovori da ali da čez 99 let. On je vedel, da če stvari izvajaš prepozno, potem ne veljajo. Zato je bilo stalno hitro, hitro, hitro in imel je prav.

To je bilo ključno za takratno osamosvojitev? Ta hitrost.
On je bil moj oče in ne morem biti objektiven, se zavedam in tega me je naučil on sam. Zavedam se, da če ne bi bilo tega ritma, tudi osamosvojitve ne bi bilo. Določene stvari moraš opraviti ob pravem času, če jih ne, potem samo razlagaš, zakaj si zgrešil.

Jože Pučnik: “Prva naloga se nam je zelo dobro posrečila, in sicer po zaslugi pogumnih ljudi. Ko smo vedeli, da živimo v silno nevarnih časih, ko so tisti, ki so organizirali MSNZ in podobne oblike slovenske vojske, ko so nosili glavo v torbi, dobesedno.”

Se strinjate z  idejami, ki jih je vaš oče celo življenje ne le zagovarjal, temveč tudi živel, zlasti na družbeno političnem področju?
Tudi on je zelo rad zahajal v hribe. In točno se ga spomnim na teh zadnjih sprehodih. To je bil tridnevni sprehod čez Pohorje, tako da sva spala v gozdu, ne v koči. Ker je vedel, da mu prav veliko časa več ne ostane. Vprašal sem ga: “Kaj si najboljšega napisal?” Povedal mi je, da je to njegova knjiga Kultura družbe in tehnologija. Če pogledate to knjigo, vidite, da je stalno razmišljal o tem, kako lahko država funkcionira. Ne samo to, kako lahko dobro funkcionira in kje so zanke tega. Konec koncev je rekel, moramo ustvariti tako državo, da jo lahko sploh prenašamo.

(Foto: Nova24TV)

(Foto: Nova24TV)

Ko opisujejo Jožeta Pučnika kot nekoga, ki je bil nesrečen, to sploh ni res. On je dobro vedel, da se v državi, posebno v demokraciji, to dogaja, da ne govorimo, kaj se je dogajalo prej. On je želel nekaj več, želel si je, da bi ta država funkcionirala in o tem je stalno govoril ter razpravljal.

So se zanke, o katerih je govoril in pisal Jože Pučnik, tudi uresničile?

Seveda so se, saj se povsod uresničujejo, še posebno v Sloveniji. Ti imaš en načrt, a žal vedno nekje zamujaš. In to je doživljal tudi on. Mislil je, da bo šlo vseeno nekaj bolj hitro, ampak on ni bil zamorjen. Že je predvideval, da pravni sistem ima luknje, to je stalno govoril v 90. letih, stalno je govoril o strukturah. Ljudje so ga spraševali, kaj so to strukture. To je pravni sistem, ekonomija, šolstvo, mediji in kako vse te stvari povezati skupaj, da ne bi eden drugega uničili, kar pa se občasno tudi dogaja.

Dostikrat smo govorili o tem, o demokraciji. O, kakšna luštna stvar, samo en defekt – ne funkcionira. Čeprav je bil filozof in sociolog, je imel poseben smisel za praktičnost in učinkovitost. In če nekaj ni bilo učinkovito, to pomeni, da ni funkcioniralo. To je konec koncev veljalo tudi za komunistični sistem in po tistem, kar sem slišal doma, mi še vedno ostaja to, je oče rekel. Komunizem ima predvsem en defekt – ne deluje in to je res. Je sistem, ki je osnovan na predpostavkah, ki jih ni.

Jože Pučnik: “Ni tako, kot se danes gleda. Takrat so mnogi izrecno in dejansko aktivno nasprotovali tem prizadevanjem DEMOS za samostojno Slovenijo. Tega ne marajo danes več omenjati. Radi bi pozabili, samo tega se ne da pozabiti.”

Danes pritiski oblasti, takrat pritiski režima? Kako je bilo?
Takrat je bilo tako, da če si mislil drugače, tega nisi mogel povedati. Pučnik se je prvič znašel s tem, da ne moreš povedati tistega, kar misliš, že na srednji šoli in zaradi tega ni mogel opraviti mature. Potem je bila Revija 57. Takrat je kot študent te sisteme opisal teoretično, kako sistem funkcionira ali pa kritika filma, ki idealizira nekaj, česar ni. Potem je šel v zapor in ko je prišel iz zapora, je dobro vedel, da bo šel še enkrat. Začel je z drugačnim tipom kritike. To pomeni: dobim informacije, kako država funkcionira, in potem napišem, da je to zlagano, in sedaj hočem videti, kakšen bo ta proces. Iz nekega ekstremnega vidika je bila to napaka, ker je mislil, da se bo na procesu govorilo o teh vsebinah, kar se seveda ni, ker drugič procesa sploh ni bilo.

Jožeta Pučnika so blatili, stalno. Ko se je vrnil iz Nemčije, so mu očitali vse mogoče. Imel je samo eno napako, imel je prav. Potem so rekli, da ima prav, a da je prehiter. In zdaj smo zopet tam, ko nekdo pove in ima prav, ga zopet blatijo. Ne samo izgovor, tako nekoga uničuješ. Sistematično in to se ponavlja. Kaj se dogaja Janši? Vedno enak sistem, čisto enak sistem. Sistematično blatenje, ko nimajo argumentov.

Gorazd Pučnik o demokraciji
Očeta sem prepričeval, naj neha kaditi. Prepričeval sem ga, kako kajenje škodi. V določenem trenutku se je odločil, da bo dal svojemu sinu čudovito lekcijo. Pridno me je poslušal uro in pol, če ne celo več. In vmes večkrat dejal ja in na koncu je rekel: “Veš, fante, imaš prav, ampak ti nič ne pomaga.” In to je bila šola, večkrat se to dogaja, da imaš prav, ampak ti nič ne pomaga. To ti ne sme zadoščati, ne smeš odnehati. Kdo pa je rekel, da je demokracija nekaj enostavnega in lagodnega? Tu gre za kreganje, za diskusije, najboljše ideje pridejo, ko premlevaš vse te negativne različice in predvidevaš, kaj se bo zgodilo. Najhuje je, ko čisto ničesar ne predvidevaš. To se dogaja, sedaj se dogaja in se bo. Konec koncev si nismo izmislili še nič boljšega.

Jure Ferjan

Save

Save

Save

Save

Save